Vas zanimajo piščančki brojlerji, kastrirani petelini, rjave, črne, grahaste ali marogaste jarkice, štajerska kokoš …? Cene za našteto se gibljejo od 0,85 centa do 9 evrov za kos, ponudba je na voljo na spletnem oglasniku Bolha.com, prodajalka je Biotehniška fakulteta (BF) Univerze v Ljubljani, ki perutnino redi v treh hlevih na posestvu Krumperk, to pa se že 25 let vrti na denacionalizacijskem vrtiljaku.
Stranski produkti na Bolhi
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo vprašali, ali sodi prodaja po Bolhi k dejavnosti visokošolske izobraževalne ustanove. Njihov odgovor je pritrdilen in je precej podoben zapisu (mestoma je plagiat), pod katerega se je vodstvo BF pred kratkim podpisalo v Dnevnikovem Objektivu. Ministrstvo poudarja, da BF v Pedagoško raziskovalnem centru za perutninarstvo (PRC) Krumperk izvaja pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo, da ima PRC Krumperk tudi pomembno vlogo kot »pravzaprav edino« selekcijsko središče za selekcijo kokoši v Sloveniji, ki ga sicer financira kmetijsko ministrstvo, vendar ne v celoti. »Oglaševanje po Bolhi.com je pot, kako poskuša center najti kupce za stranski produkt selekcijskega programa, ki ga je treba prodati,« navaja ministrstvo za izobraževanje. Dodajmo, da BTF ni edina državna ustanova, ki prodaja na Bolhi. Davčna uprava, denimo, je tam ponujala stranske produkte (zaseženo blago) svojega dela – spodnjice in nedrčke.
Javno službo v visokem šolstvu, ki jo opravlja oddelek za zootehniko, financira šolsko ministrstvo, denar za javno službo v selekciji domačih živali primakne kmetijsko ministrstvo, prejema tudi kmetijske subvencije (v povprečju okoli 70.000 evrov na leto), vseh 116 hektarjev zemljišč, kolikor jih uporablja, mu država zagotavlja brezplačno … Po podatkih, ki nam jih je posredoval tajnik BF Darko Klobučar, imajo tam v treh hlevih vse leto naseljenih od 4000 do 5000 kljunov perutnine, trenutno nekaj več kot 6000, uhlevljenih imajo 17 konj, poleti se na Krumperku pase okoli 80 glav govedi, še eno posest imajo v Logatcu, del proizvodnje poteka tudi ob fakulteti. Pri tem se postavlja vprašanje, ali fakulteta potrebuje tako obsežno posest, kot je Krumperk, in ali ni nelojalna konkurenca kmetom, ki iz proračuna prav tako dobijo subvencije, denar za vse drugo, tudi za najem ali nakup zemljišč, morajo zagotoviti sami, na koncu jim je fakulteta s perutnino tekmica še na Bolhi.
Mariborsko kmetijsko fakulteto je preselila vlada
Denacionalizacija posestva Krumperk se vleče že četrt stoletja. Glavni razlog za to je prav očitek denacionalizacijskih upravičencev, da BTF tam izvaja pretežno pridobitno dejavnost. Pristojne ustanove v 25 letih še niso uspele preveriti, ali očitki, da gre na Krumperku v veliki meri za pridobitno dejavnost in le v manjši za opravljanje javne službe, držijo. Tudi ministrstvi za izobraževanje in za kmetijstvo v tem času nista prispevali prav nič k rešitvi tega problema, katerega dolgotrajnost plačujemo davkoplačevalci. Če se gre fakulteta na Krumperku predvsem biznis, je prav, da se z njega čim prej umakne, če tam res opravlja svoje temeljno poslanstvo, pa naj to omenjeni fakulteti pomagata dokazati tako, da stanje preverita na kraju samem. Zakon o denacionalizaciji (19. člen) je v tem primeru jasen: iz denacionalizacijskih postopkov so izvzete nepremičnine, ki služijo vzgojno-izobraževalnim namenom.
Pred leti je v podobnem primeru v denacionalizacijski postopek posegla vlada (Janeza Janše). Leta 2005 je sklenila, da bo stavbo na Vrbanski v Mariboru, v kateri je bila med drugim kmetijska fakulteta, v denacionalizacijskem postopku vrnila Nadškofiji Maribor, čeprav so prejšnje vlade temu nasprotovale, sklicujoč se na omenjeni 19. člen zakona o denacionalizaciji in na dejstvo, da bi selitev fakultete terjala nesorazmerne stroške. Takratni šolski minister Milan Zver je z nadškofijo sklenil tudi zunajsodno poravnavo o odškodnini, ker več kot trinajst let ni mogla uporabljati objekta na Vrbanski. Po podatkih ministrstva za finance je Cerkev zanj dobila 7,3 milijona evrov odškodnine, dodatnih 13 milijonov evrov proračunskega denarja pa je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v letih 2006–2009 zagotovilo za ureditev gradu Hompoš pri Hočah, v katerega se je 1. decembra 2008 preselila fakulteta za kmetijstvo.
