Slovenija je idealna država za izvajanje presejalnega programa za preprečevanje raka želodca

Študije iz tujine kažejo, da lahko pri kolonoskopiji spregledamo predrakave spremembe pri 10 do 15 odstotkih bolnikov, predvsem gre za ploščate polipe v desnem delu črevesa. Nekatere študije navajajo, da lahko pri do dveh odstotkih bolnikov spregledamo celo začetne oblike raka. Za Slovenijo teh podatkov nimamo. Z napredkom tehnologije, se pravi z boljšimi aparati, ki dajejo natančnejše, svetlejše slike, vidimo več sprememb na sluznici prebavil, kot smo jih videli včasih, vendar je za to zelo pomembna dodatna izobrazba endoskopistov. V okviru programa Svit vsako leto izvajamo tečaje za vse endoskopiste, ki sodelujejo v tem programu, kjer jih opozarjamo na napake, ki jih programski svet opazi ob spremljanju tega programa, in na spremembe v klasifikaciji sprememb na prebavilih zaradi napredka tehnike ter s tem izboljšujemo kakovost dela v programu Svit. Ta prinaša po osmih letih delovanja že zelo dobre rezultate in od leta 2013 dalje upada število rakov na debelem črevesu in danki, prvič po več desetletjih. To je posledica tega, ker najdemo predrakave spremembe v črevesu in jih odstranimo, s čimer zmanjšamo možnost nastanka raka. Kot drugo najdemo raka v začetnem stadiju in bolniki po kirurški odstranitvi raka ne potrebujejo kemoterapije ali obsevanja. Prognoza rakov, ki so odkriti v zgodnjem stadiju, je bistveno boljša, kot če bi bili odkriti takrat, ko bi bolniki zaradi raka že imeli težave.

Po definiciji se desno črevo konča v višini vraničnega zavoja, od vraničnega zavoja do zadnjične odprtine pa je levo črevo. V levem delu črevesa najdemo več večjih polipov, ki se lažje vidijo. V desnem delu je nekoliko več ploščatih sprememb, ki se jih težje vidi. Z novimi tehnologijami tudi te spremembe hitreje odkrijemo oziroma smo nanje pozorni. Ponekod še velja, da je koloskopija v zaščiti pred rakom boljša za levo kot pa za desno črevo, verjamem pa, da za program Svit to ne velja več. V tujini delajo koloskopijo dodatno izobraženi medicinske sestre, splošni zdravniki, kirurgi. V programu Svit pa delajo presejalne koloskopije samo gastroenterologi. Vsak, ki vstopi v ta program, obiskuje redne nadzorne kontrolne preglede, kjer se pogovorimo o njegovih rezultatih in jih primerjamo s povprečjem programa Svit. V programu zdaj sodeluje 54 endoskopistov in to so najboljši endoskopisti v Sloveniji.

Eden od proizvajalcev napredne endoskopske opreme je razvil posebno tehniko LED-diod, ki dajo različne barve svetlobe skozi aparat v črevo, zato je slika svetlejša. S pomočjo različnih modifikacij svetlobe aparat ustvarja boljšo kontrastno sliko in spremembe na sluznici prebavil bolje vidimo. Lažje tudi ločimo meje spremembe, zato lažje že endoskopsko ocenimo, kakšne vrste je ta sprememba: ali je nenevaren polip, ki ga lahko odrežemo in pustimo, ali je polip, ki ga moramo po odstranitvi dati na histološko preiskavo, ali je začetni rak. Tudi v tem primeru se lažje odločimo, ali lahko raka odstranimo sami in kirurgija ne bo potrebna ali pa je rak take vrste, da lahko zgolj vzamemo vzorček tkiva za histološke preiskave za potrditev rakavega obolenja, nato s predoperativnimi preiskavami opredelimo razširjenost raka in bolnika pošljemo h kirurgu.

Sam imam te aparate na testiranju šele nekaj tednov, drugje ta tehnologija še ni na voljo. Imamo pa druge napredne tehnologije. Želimo, da bi vsi endoskopski centri v Sloveniji imeli vsaj raven endoskopov visoke resolucije. Ni nam še v celoti uspelo, večina centrov, ki delujejo v programu Svit, pa te sisteme že ima.

Center, ki opravlja endoskopijo spodnjih in zgornjih prebavil, potrebuje najmanj tri gastroskope, dva koloskopa, k temu sodijo visoko zmogljiv ekran in več drugih naprav. Vrednost te opreme znaša okoli 250.000 evrov, kar je ogromno. Pomembno je, da bi se o stroških teh naprednih tehnologij in prihrankih, ki jih po drugi strani prinašajo, pogovarjali z ljudmi, ki kreirajo zdravstveno politiko oziroma plačujejo zdravstvene storitve. Naše združenje si želi, da bi stroka lahko imela kreativno vlogo in bi se skupaj pogovarjali, kaj lahko z denarjem, ki je na voljo, naredimo, da bo čim bolj učinkovito porabljen. Gastroenterologi tudi opozarjamo, da je vrednost naših aparatur podobna vrednosti aparatur, ki jih uporabljajo kardiologi. Želimo, da bi zdravstvena zavarovalnica materialne stroške v postavki vrednosti našega dela ovrednotila podobno kot kardiologom. To bi pomenilo, da bi del denarja, ki ga prejmemo za naše delo, lahko namenili za redno posodabljanje opreme.

Pri raku debelega črevesa danes v Sloveniji preživi pet let po diagnozi 60 odstotkov bolnikov, pri raku želodca pa le 20 odstotkov bolnikov. Danes vemo, da rak želodca povzroča dolgotrajna okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Vsa svetovna gastroenterološka združenja so že sprejela priporočila, kako bi lahko tega raka preprečili ali izboljšali njegovo prognozo. Tudi naše združenje prihaja s tem predlogom pred zdravstveni svet ministrstva za zdravje in upamo, da bo ta imel posluh in bomo lahko v kratkem v Sloveniji uvedli nov preventivni program za preprečevanje tega zelo smrtonosnega raka.

Dijakom bi ob rednih sistematskih pregledih ob koncu srednje šole ob vzorcih krvi za druge laboratorijske preiskave vzeli tudi vzorec krvi za določitev protiteles proti bakteriji Helicobacter pylori. Ocenjujemo, da je v Sloveniji med ljudmi, starimi 20 let, petina okužena s to bakterijo. Ti bi opravili še dihalni test, ki bi pokazal, ali je bakterija v želodcu živa in dela škodo. Če je, bi jih zdravili z antibiotikom, ki se ne uporablja pri rednem delu s pacienti, in bi tako čim manj vplivali na pojav odpornosti proti antibiotikom v populaciji. S takim pristopom bi zmanjšali tveganje za nastanek raka želodca vsaj za 60 odstotkov. Tudi pri raku želodca lahko z novimi aparati nekatere zelo zgodnje rake odstranimo endoskopsko skozi usta in bolniki operacije sploh ne potrebujejo.

Program zgodnjega odkrivanja raka na vsej populaciji izvajajo na Japonskem, v Južni Koreji, na Tajvanu in ponekod na Kitajskem. Ljudem omogočajo, da pri 50. letu starosti opravijo gastroskopijo, kjer predrakave spremembe najdejo in odstranijo. Na Japonskem so s primarno preventivo – določanjem okužbe z bakterijo in zdravljenjem okuženih – v zadnjih treh letih, ko to finančno podpira zavarovalnica, okužbo pozdravili pri treh milijonih ljudeh. Predvidevajo, da bodo s takim pristopom v 20 letih močno zmanjšali tveganje raka želodca. Taki programi potekajo tudi v nekaterih regijah Tajvana, Kitajske, v Latviji in Rusiji. Slovenija je država, kjer je problem raka na želodcu velik, zato smo idealna država, kjer bi čim prej morali začeti ta program. To bi že v desetih, petnajstih letih bistveno zmanjšalo stroške zdravstvene zavarovalnice za obravnavo teh bolnikov.