Fotografska dokumentacija izredno dobro ohranjenih obokov kleti, ki jih namerava MOL uničiti, ne potrjuje zapisa Mestnega muzeja, »da na tem področju prevladujejo ruševinske plasti in le fragmentarno bolje ohranjeni zidovi in tlakovane hodne površine. Iz prekinitev med območji, kjer se pojavljajo razmeroma močnejši radarski odboji, ki so očitno posledica ruševinskih plasti, lahko sklepamo, da so bili nekateri deli stavbe samostana skoraj v celoti odstranjeni.«

Mestni muzej zavaja ali pa ne pozna delovanja modernih tehnologij nedestruktivnih metod. Z elektromagnetično metodo, ki deluje na podlagi radijskih impulzov (ground penetrating radar – GPR), lahko pridobimo tridimenzionalno kartiranje plasti zemlje, razrezane horizontalno, na določenih višinah. Tako dobimo tloris zidov na različnih ravneh, ki jih nato kot v klasičnem projektiranju z računalniško tehnologijo dopolnimo v prereze in perspektivne poglede. Tako določijo ne samo položaj zidov in njihovo ohranjenost, temveč tudi podzemne prostore, stopnišča in v primeru samostana pod tržnico položaj v frančiškanskih arhivih omenjenih grobnic znanih 17 plemiških rodbin, v katerih je pokopano 280 oseb.

Mestni muzej zavaja javnost in mogoče tudi MOL, da bi pridobil sredstva za arheološka izkopavanja za predvidenih 250 dni. Kopalo naj bi 64 delavcev, vključno z osmimi arheologi in dvema tehnikoma. Prekopali naj bi območje (150m x 70m), torej območje med Mahrovo hišo, škofijo, semeniščem in Plečnikovo tržnico, vključno z že do zdaj raziskanim in izkopanem območjem cerkve Marije Vnebovzete, obzidja in dela dobro ohranjenih kleti samostana. S tem bi seveda uničili arheološko neprecenljivo zadnje območje srednjeveških ostalin v Ljubljani. Podatkov o oceni stroška izkopavanja, ki jih je MOL posredovala ministrstvu za kulturo, ni.

Namen predlaganega posega MOL očitno niso arheološka izkopavanja, ki naj bi dopolnila že pridobljeno informacijo o stanju ostankov frančiškanskega samostana, temveč gre za izkop gradbene jame in s tem popolno uničenje arheoloških ostalin, kot se je že zgodilo na Kongresnem trgu in na koliščarskem naselju na Špici.

Nadaljnja arheološka izkopavanja na najbolje raziskanem arheološkem območju v Ljubljani niso potrebna.

Uslužbenci Mestnega muzeja so na plačilni listi MOL. Iz dokumentacije, ki sva jo prejela, je razvidno, da o delu Mestnega muzeja odloča gospod župan. 94. člen (5) zakona o javnih uslužbencih navaja, da mora javni uslužbenec odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi ta pomenila kaznivo dejanje. Uničevanje kulturne dediščine in situ je kaznivo dejanje.

»Narod brez spoštovanja preteklosti nima prihodnosti.«

»Kdor uničuje preteklost, krade prihodnost.«

Milan Kovač, u. d. i. a.

Peter Kerševan, u. d. i. a.