Največ nelagodja med vlagatelji ostaja ravno v sektorju energije, ki je letos upadel za več kot 4 odstotke, cena nafte pa nikakor ne najde preboja nad 60 dolarjev za sodček. Glavnina slabega donosa gre pripisati ravno ceni nafte, ki ob šibkem dolarju ni požela pozornosti. Vlagatelji so še vedno skeptični, da se marsikatera država članica OPEC ne bo držala dogovora in da bo prišlo do tradicionalnih kršitev sporazuma. A vendar se udeleženci dogovora tega za zdaj držijo in znižujejo proizvodnjo. OPEC naj bi januarja znižal proizvodnjo na 0,84 milijona sodčkov dnevno, med državami zunaj OPEC pa je proizvodnjo za največ znižala Rusija, in sicer za 117.000 sodčkov dnevno. Ti podatki bi morali pozitivno vplivati na ceno nafte, a je težava spet pri ZDA, kjer se zaradi višje cene povečuje število aktivnih vrtin in tudi produkcija, ki se je od oktobra lani povečala za 400.000 sodčkov dnevno. Torej strah pri zniževanju cene nafte ostaja zaradi vrnitve ameriške produkcije in kopičenja zalog nafte v ZDA. A pri objavah zalog je potrebno biti previden, saj so v ZDA v zadnjih mesecih leta ponovno močno povečali uvoz nafte. Ravno ta povečan uvoz in deloma višja produkcija je dvignila zaloge v ZDA ter posledično nekoliko znižala cene nafte. Medtem je drugod po svetu že zaznati trend zniževanja zalog, ki podirajo uravnoteženje med povpraševanjem in ponudbo in višjo ceno nafte.
Glavno presenečenje letos ostaja zlato, ki je v evrih pridobilo več kot 6 odstotkov, delnice zlatih rudnikov pa v povprečju kar 20 odstotkov. Pri zlatu je kratkoročen moment, pri kateremu vidimo, da bi se lahko gibal v razponu med 1200 in 1300 dolarjev za unčo, čeprav smo pred vrati serij dvigov obrestnih mer v ZDA in okrevanju svetovnega gospodarstva, kar je po navadi negativno za ceno zlata. Vseeno ostaja glavna komponenta, kaj se bo dogajalo s ceno zlata, inflacija, ki bo tudi po dvigu obrestne mere realna obrestna mera še vedno ostala nizka. Torej če bodo ostale realne obrestne mere še naprej tako nizke, ali se bodo te še zniževale, bo to dobro za zlato, seveda ob predvidevanju, da se dolar močneje ne okrepi. V najslabšem scenariju bi moral pozitiven moment trajati vsaj mesec dni pred naslednjim dvigom obrestne mere v ZDA, ki je predviden šele junija.
