Po večletni negotovosti je minuli teden že vse kazalo, da si lahko več kot 4000 delavcev, kolikor jih Skupina Cimos še zaposluje od nekdanjih 7000, končno oddahne. Hrvaška vlada je potrdila dogovor ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in hrvaškega ministra za državno premoženja Gorana Marićao terjatvah do Cimosa. Toda veselje delavcev ni trajalo dolgo.
Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), skoraj polovično lastnico Cimosa, je iz Hrvaške danes prispel predlog sporazuma, ki za italijanskega prevzemnika Cimosa Palladio Finanziaria vključuje nesprejemljiva določila, smo izvedeli neuradno. Gre za zaveze, da Cimos dve leti po podpisu sporazuma na Hrvaškem ne bo zniževal števila delovnih mest in da ne bo zaprl proizvodnega obrata v Labinu, torej ene od treh hrvaških tovarn. Česa takšnega po zatrjevanju naših virov Italijani niso nikoli zagotovili.
Predlog Hrvatov skladen samo v finančnem delu
Prav tako takšnih obljub Počivalšek ni nikoli dal Mariću. Kot je zatrdil Počivalšek, je predlog, ki ga je poslala hrvaška stran, z dogovorom z Marićem skladen samo v finančnem delu. Ta predvideva, da naj bi DUTB za nakup terjatve do Cimosa, za katero ni znano, ali sploh obstaja, v hrvaški proračun nakazala sedem milijonov evrov.
Podobno je pojasnil tudi predsednik vlade Miro Cerar: »Sprejet je bil neki dogovor, za katerega smo pričakovali, da ga bo hrvaška stran spoštovala. Po razpoložljivih informacijah so ga upoštevali le v finančnem delu, v drugem delu pa je zadeva nejasna.«
Da trditve ministra Zdravka Počivalška držijo, je možno razbrati tudi iz predloga sklepa hrvaške vlade o Cimosu minuli teden. Natančneje, k sklepu vlade je priložen memorandum srečanja med Počivalškom in hrvaškim ministrom za državno premoženja Goranom Marićem, ki sta ga ministra podpisala po njunem srečanju na Otočcu. Iz njega ni razvidno, da bi se dogovarjala o čemer koli drugem kot o plačilu sedmih milijonov evrov, in sicer v 15 dneh od podpisa sporazuma, in da bo hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank proti Cimosu umaknila tožbo, vsaka stran pa bo plačala že nastale svoje pravdne stroške.
V zadnji ponudbi, naslovljeni na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je Palladio Finanziaria sicer zavezal, da bo delovna mesta v sosednji državi ohranil do konca letošnjega leta. Takšna zaveza Italijanov izhaja iz poslovnih načrtov oziroma ekonomskih razlogov. Za letošnje leto naj bi Skupina Cimos lahko poskrbela za tolikšna naročila, ki bi omogočala ohranitev vseh, torej približno tisoč delovnih mest na Hrvaškem. Kako bo pridobivanje novih poslov potekalo za prihodnje leto, pa še ni znano. Ravno to je ključni razlog, da v Palladio Finanziaria niso želeli privoliti v daljše zaveze glede ohranjanja števila zaposlenih in nadaljnje obratovanje tovarne v Labinu. To pa še zdaleč ne pomeni, da so Italijani po zaključenem prevzemu Cimosa načrtovali večja odpuščanje na Hrvaškem.
Alarm bi moral zazvoniti že pred dnevi
Očitna hrvaška samovolja in njihova težnja, da Cimos v sosednji državi dve leti ne bi zniževal števila zaposlenih, bi morala biti Počivalškovi ekipi in vodstvu DUTB znana že od prejšnjega tedna. Ali se je kdo od vpletenih na slovenski strani odzval in hrvaški politični vrh vprašal, zakaj so na seji vlade sprejeli sklep (objavljen na spletu), ki pomembno odstopa od dogovorjenega med ministroma, ni znano.
Kljub vnovičnemu zapletu se v Palladio Finanziaria še niso premislili o načrtovanem prevzemu Cimosa. Toda za dogovor med obema stranema so dali na voljo le še nekaj dni časa. Predvsem zaradi naročil v avtomobilski industriji. V primeru privatizacije, ki bi prispevala k njegovi finančni trdnosti, ima Cimos številna naročila že obljubljena. Če pa Hrvaška tokrat ne bo popustila, se bo koprska družba, predvsem zaradi odsotnosti novih naročil, stečaju težko izognila.
Zaradi občutljivosti situacije na DUTB v tem trenutku zadev v zvezi s Cimosom ne komentirajo.
