Življenje v dijaškem domu ima svoje posebnosti. Teh se dobro zaveda vsak od nekaj manj kot 5000 dijakov, ki letos bivajo v domovih. Prav ti so poleg informativnih dnevov zelo dober vir informacij, saj o življenju v domu pripovedujejo na podlagi lastnih izkušenj. Največ dijakov živi v dijaških domovih v večjih mestnih središčih, izstopata Ljubljana in Maribor. Dijaški domovi v mestih so bolj zasedeni od tistih v manjših krajih in na obrobju Slovenije, kjer je zasedenost precej manjša.
Tudi za desetino boljši šolski rezultati
Življenje v dijaškem domu pa ne vpliva le na življenje dijakove družine, pač pa tudi na uspeh dijaka v šoli. Tako na primer v ljubljanskem dijaškem domu Ivana Cankarja v sodelovanju z nekaterimi šolami že več let spremljajo učni uspeh dijakov. Ugotavljajo, da dijaki, ki bivajo v dijaškem domu, dosegajo v povprečju do 10 odstotkov boljši učni uspeh od vozačev in tistih, ki obiskujejo šolo v svojem kraju.
»Pogoji in način življenja v dijaškem domu očitno zelo spodbudno vplivajo na razvijanje učnih navad in s tem na uspeh dijakov v šoli, med drugim si dijaki v domu med seboj pomagajo pri učenju« pravi ravnateljica doma Manja Petelin.
Korak k samostojnosti
Dijaški dom pa je tudi dobra pot v samostojnost. Starše novincev v prvih dneh bivanja v dijaškem domu po besedah ravnateljice Manje Petelin najbolj skrbi, ali se bodo njihovi otroci v domu počutili varno in sprejeto, ali bodo imeli vzgojitelji zadosten nadzor nad njimi in jim bodo znali pomagati, ali bodo otroci uspešni v šoli, ali bodo zašli v slabo družbo. »Povemo jim, da se bodo otroci med bivanjem pri nas naučili tistega, kar njihovim vrstnikom, ki ostajajo doma, ni omogočeno. Postali bodo samostojni, znali se bodo postaviti zase, razvijali bodo odgovornost.«
Medtem ko so starši zaskrbljeni, pa veliko dijakov, ki pridejo v dom, misli, da se bodo otresli nadzora staršev, in pričakujejo preveč svobode, včasih opaža ravnateljica. »Nekateri bi želeli biti zunaj do polnoči, celo starši nam sporočajo, da bi s tem soglašali. Po drugi strani nekateri starši otrok ne bi pustili zunaj niti do devetih, do takrat, ko je dovoljen izhod. Mi imamo enak model za vse, a ga ne gradimo na nadzoru, pač pa na odgovornosti. Ko jo dijaki dokažejo, lahko ostajajo zunaj tudi do 23. ure ali dlje, če imajo status odgovornega dijaka. Tega lahko dobijo, ko so polnoletni in če so uspešni v šoli. Prislužijo si ga z odgovornim vedenjem in aktivnim sodelovanjem v domskem življenju. V tem primeru se jim ni treba držati ustaljenega režima učnih ur in podobno.«
Bolj kot nadzor pa po mnenju ravnateljice novinci potrebujejo psihološko prilagajanje. »Nekateri imajo doma svojo sobo, v domu si jo morajo deliti še z dvema vrstnikoma. A jih to ne moti toliko, kolikor so navdušeni nad nenehnim stikom s sovrstniki. Druženje z vrstniki je pomembno in pri tem razvijajo svoje socialne veščine. Vozači in tisti, ki živijo doma, so za to prikrajšani,« dodaja.
