V srednjih šolah informativnim dnevom posvečajo veliko pozornosti in načrtovanja. Vodstvo šol, profesorji in pogosto tudi dijaki vsebine pripravljajo tedne in mesece. Razumljivo, saj želijo v svoje šolske klopi privabiti čim več bodočih dijakov.
Vseeno so v šolah bolj naklonjeni sporočanju informacij, ki govorijo njim v prid. Tako se bodo zagotovo tudi letos v večini šol pohvalili z deležem dijakov, ki po končanem izobraževanju opravijo maturo ali poklicno maturo. Maturitetni rezultati niso javni, zato se bodoči dijaki o celoviti informaciji ne morejo prepričati sami. Na primer – omenjeni podatek je verodostojen le ob deležu dijakov, ki se od mature (najverjetneje zaradi negativnih ocen v zadnjem letniku in s tem popravnih izpitov) odjavijo. Prav tako pa to ne pove veliko o znanju, ki ga pokažejo dijaki ob zaključku izobraževanja, za kar je v šoli treba povprašati o povprečnem številu doseženih točk pri dijakih, ki so maturo opravili…
Dobri maturitetni rezultati posamezne šole se lahko skrivajo v njeni vrhunsko selekcionirani populaciji otrok zaradi omejitve vpisa. Hkrati pa so lahko občudovanja vredni tudi le komaj nadpovprečni rezultati šol, ki jih te dosegajo na primer ob velikem deležu otrok s slabšim ekonomsko-socialnim statusom, visoki stopnji lokalne nezaposlenosti ali slabih pogojih dela v šoli. Maturitetni rezultati so le »izhodni« podatki šole, za ocenjevanje uspešnosti šole pa so potrebni tudi »vhodni« podatki. Treba je vedeti, kakšni dijaki se vpisujejo na določeno gimnazijo – ali je vpis omejen in se nanjo lahko vpišejo zgolj osnovnošolski odličnjaki ali pa je na gimnaziji dovolj prostora za vse, ki so se nanjo želeli vpisati, tudi za tiste s slabšimi osnovnošolskimi ocenami.
Srednja šola pa še zdaleč ni samo matura. Bodoči dijaki in njihovi starši morajo pri odločanju o izbiri prave srednje šole upoštevati tudi druge dejavnike. Za uspešnost dijakov v prihodnjih nekaj letih ali tudi kasneje v življenju je pomembno, kako se bodo v šoli počutili, katere veščine bodo v njej lahko razvijali poleg pridobivanja znanja iz kurikuluma. Prav tako pa, kot opozarjajo sogovorniki na naslednjih straneh, ni odveč razmislek, podkrepljen z zaposlitvenimi trendi, ki jih narekujejo spreminjajoče se razmere v družbi.
Bodočim dijakom želimo izbiro prave srednje šole, pri čemer naj bi jim vsebine na prihodnjih straneh pomagale. Vsekakor pa velja na tem mestu dodati še spodbudo tistim, ki bodo morda čez čas ugotovili, da so se pri svoji odločitvi ušteli. Slovenski šolski sistem omogoča razmeroma enostavno popravljanje takšnih napak, pa tudi menjava poklica kasneje v življenju pri nas ni več takšna redkost. Dokaze za to vam skozi osebne zgodbe predstavljamo v nadaljevanju.