Državni svet bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti treh členov zakona o medijih s predlogom za začasno zadržanje, so v torek z 28 glasovi za in dvema proti odločili državni svetniki. Ustavni sodniki bodo presojali o 86., 86.a in 109. členu zakona o medijih. Členi predpisujejo, da morajo radijski programi predvajati najmanj 20 odstotkov slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev. Za programe Radiotelevizije Slovenije velja višja, 40-odstotna kvota, 25-odstotna pa za radijske programe posebnega pomena. Kvote sicer niso novost, novo je, da morajo omenjene deleže radii od poletja naprej dosegati v treh časovnih pasovih, ob tem pa predvajati še predpisani delež slovenske glasbe, ki je mlajša od dveh let. Zadnji sporni člen se nanaša na nadzor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Ta lahko, kot določa zakon, radiem med drugim začasno prekliče dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti, če ugotovi, da radii ugotovljenih kršitev niso odpravili v predpisanem roku, oziroma, v skrajnem primeru, celo razveljavi dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti.
Akos že izdaja inšpekcijske odločbe
V omenjenih členih je zakon »popolnoma nedodelan in škodljiv«, je prepričan državni svetnik Zoran Božič. Akos se namreč še pol leta po uveljavitvi zakona dogovarja z ministrstvom za kulturo o uskladitvi metodologije za nadzor nad kvotami. Kljub temu Akos že izdaja inšpekcijske odločbe in radijem nalaga visoke denarne kazni. Državni svetniki so tako podprli pobudo Sindikata glasbenih urednikov Slovenije. Predstavnik sindikata in voditelj ter urednik na Valu 202 Andrej Karoli je ob tem poudaril, da zahteva nikakor ni usmerjena proti slovenski glasbi ali glasbenikom, ampak je predvsem klic v sili zaradi nestrokovnega posega v uredniško avtonomijo. Prav zato so se za ustavno presojo zavzemali tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).
»Radijski uredniki oziroma novinarji se lahko zaradi nove ureditve ob nekem izrednem dogodku, recimo v primeru prometne nesreče ali terorističnega napada, znajdejo celo v tako absurdni situaciji, da se morajo vprašati, kaj storiti prej: ali zavrteti slovensko skladbo, da izpolnijo kvoto, ker so tako pač nanesli zapleteni izračuni, ali opraviti novinarsko dolžnost in upati, da jih nadzorni organ zaradi neizpolnjevanja kvote ne bo kaznoval,« je povedal novinar Blaž Petkovič, član upravnega odbora DNS. V društvu so tudi prepričani, da trenutna ureditev onemogoča razvoj radijskega trga, še posebej tematskih programov, ki so že stalnica v tujini. Ustavni sodniki naj torej odločijo, ali omenjeni členi posegajo v ustavno načelo enakosti pred zakonom, v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, v pravico do svobode izražanja in v svobodno gospodarsko pobudo.
Skender Adem z ministrstva za kulturo vse te očitke zavrača in trdi, da se radijski programi večinoma prenašajo prek javnih frekvenc FM, ki so javno dobro. Ustava določa, da se lahko zanj pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, ki jih določa zakon. Radijska dejavnost je povsod po svetu regulirana in tako bo tudi v prihodnje, zatrjuje.
