Princesa Elizabeta je postala kraljica Elizabeta II. leta 1952, po nenadni smrti očeta, kralja Jurija VI. Okronali so jo leto kasneje. Že pred kronanjem se je zaobljubila, da se bo posvetila služenju Britancem in da jim bo zvesto služila vse dni svojega življenja. Dolžnosti predana kraljica se vseh 65 let ni premislila (in na primer prestol prepustila princu Charlesu, ki je že nekaj let najstarejši prestolonaslednik) in namerava ostati »v službi« do… konca svojih dni. Že zdaj je rekorderka med monarhi doma in po svetu.

Monarhistični Federer

Med monarhi je to, kar je Roger Federer med teniškimi igralci. Vsi rekordi so njeni: ni samo najstarejši britanski monarh, ki vlada Britancem dalj časa kot vsi njeni predhodnice in predhodniki. Po letih vladavine je prekosila tudi vse monarhe po svetu. Poleg Federerja je najboljši primer tega, da je upokojitev nesmiselna. Posebno, če si najboljši in v odlični formi. Britanci obožujejo kraljico in jih zato seveda zaskrbi njeno zdravje vsakič, ko se prehladi ali poseže po robčku ali se prime za ograjo stopnišča, kar se zgodi malokrat. Ljudje pozabijo, da bo spomladi stara enaindevetdeset let, in ne vedo ali pa so pozabili, da je v veliko boljši formi, kot je bila pri teh letih njena mati, prav tako Elizabeta, ki je dočakala sto eno leto.

Četrti jubilej

Safirni jubilej je kraljičin že četrti jubilej. Prvega, srebrnega, 25. obletnico vladavine, so na Otoku praznovali leta 1977, ko je imela 51 let. Dve leti pred tem, ko je v Britaniji prišla na dejansko oblast prva ženska – konservativka Margaret Thatcher, ki je položila neoliberalne temelje današnji Britaniji, državi z drugo najbolj neenakopravno družbo v razvitem delu sveta (»zaostaja« samo za ZDA). Nadaljevalo se je z zlatim in diamantnim jubilejem, petdeseto in šestdeseto obletnico vladanja. Med zlatim je bil na oblasti novi laburizem Tonyja Blaira, ki ni ustavil spreminjanja britanske družbe v vse bolj neenakopravno družbo, med diamantnim pa je Britaniji vladala prva vladna koalicija po drugi svetovni vojni, koalicija konservativcev in liberalnih demokratov. Safirni jubilej prihaja manj kot osem mesecev po tistem, ko je neznatna večina Britancev glasovala za brexit. Z drugimi besedami: kraljica je med svojo dolgo vladavino doživela marsikaj, a je morala vedno ostati vzvišena nad dogajanjem, in čeprav je na papirju šefinja države, je morala molčati o politiki. Theresa May je že trinajsta oseba za krmilom »vlade njenega visočanstva« (uradni naziv vlade), s katero ima opraviti. Ravno ona je v kraljičinem imenu v goste povabila (na tako imenovani državni obisk, pri katerem je glavna gostiteljica kraljica) enega najbolj neprijetnih gostov, ki jih je morala gostiti monarhinja.

Po hudem prehladu Trump

Lanski zelo dolgotrajen božični prehlad, ki se je zavlekel v novo leto, je zelo skrbel Otočane. Zdaj, ko je ta prehlad že pozabljen, mnoge Britance skrbi, kako bo letos kos predvidenemu obisku Donalda Trumpa. Zgodovinar Hugo Vickers, eden najboljših poznavalcev zgodovine britanske monarhije in kraljice osebno, jih je potolažil, ko je izjavil, da bo kraljica popolnoma kos Trumpu: »Gostiti je morala že vsemogoče neprijetne osebe, v nekaterih primerih množične morilce (na misel prideta Ceausescu, Mugabe in še kdo), kar on prav gotovo ni. Zato sem prepričan, da ga bo zelo dobro obvladala. Vedno vse naredi z vzornim dostojanstvom in stilom.« Dober dokaz za to je »safirna« fotografija kraljice, ki jo je leta 2014 posnel legendarni David Bailey. Poza, pogled, nasmeh, pričeska, ličila, obleka, nakit… vse priča o njenem dostojanstvu in stilu. Ta dragoceni nakit – vsi safirji so obdani z diamanti – je bil poročno darilo očeta, kralja Jurija šestega, leta 1947. Novembra bosta s pokončnim 95-letnim princem Filipom praznovala tudi platinasto, sedemdesetletnico poroke.