Dolga leta nejasna finančna konstrukcija za projekt drugega tira Divača–Koper vendarle dobiva bolj jasne obrise. V zadnjih dneh je resnejši interes za sodelovanje pri gradnji izkazala Madžarska, ki je s pismom o nameri prva sporočila, da so drugi tir pripravljeni finančno podpreti. S kolikšnim vložkom, še ni natanko jasno, po nekaterih informacijah pa naj bi se ta gibal okrog 200 milijonov evrov. Prav tako še ni jasno, kaj Madžari želijo v zameno, saj bosta državi podrobnosti sodelovanja morali še doreči. Lastniški deleži v Luki Koper ali v Slovenskih železnicah naj ne bi bili v igri, zgolj sorazmerni lastniški delež v projektnem podjetju 2TDK. Madžarska pa ni edina, ki se resneje zanima za sodelovanje; s pismi podpore so interes izkazale tudi Poljska, Slovaška in Češka. S kakšnim vložkom bodo slednje podprle projekt, naj bi bilo znano najkasneje julija, ko bodo med Slovenijo in temi državami podpisani sporazumi.
Iz Evrope 250 milijonov evrov
Znano je, da naj bi taki neposredni kapitalski vložki Slovenije in zalednih držav predstavljali 40 odstotkov vrednosti celotne investicije. Slovenija je za projektno dokumentacijo, dovoljenja in odkupe zemljišč že porabila 50 milijonov evrov (oziroma pet odstotkov skupne vrednosti investicije), še 200 milijonov evrov pa je za projekt rezerviranih v proračunu.
Četrtino sredstev, torej okrog 250 milijonov evrov, naj bi na ministrstvu pridobili iz nepovratnih evropskih sredstev in prav danes bodo odposlali novo prijavo za evropski denar (s prvo prijavo, kot je znano, na ministrstvu niso uspeli, saj projekt ni bil dovolj dodelan). Na tem razpisu, gre za tako imenovani instrument za povezovanje Evrope (mehanizem CEF), si obetajo okrog 70 milijonov evrov. »Prijavili smo se s pripravljalnimi deli za drugi tir in z izdelavo projektne dokumentacije za glavno traso,« je pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Preostanek evropskih sredstev do skupne predvidene višine 250 milijonov evrov bodo poskušali pridobiti na naslednjem razpisu, ki bo objavljen jutri, rok za prijavo pa se bo iztekel junija. »Na ta razpis se bomo prijavili z glavnimi deli na drugem tiru. Želimo pridobiti še približno 100 milijonov evropskih sredstev, preostanek pa s prerazporeditvijo kohezijskih sredstev znotraj slovenskega operativnega programa,« je dodal Gašperšič.
Preostalo tretjino sredstev do zaprtja finančne konstrukcije bo podjetje 2TDK pridobilo s krediti, ki jih bo z državnim poroštvom najelo pri Evropski investicijski banki z dobo odplačevanja 30 let. Tako bo vseh sredstev okrog milijarda evrov, kolikor znaša zadnja ocenjena vrednost gradnje drugega tira – brez davka.
Pa davek?
Investicijski elaborat sicer predvideva, da bo izvajalec projekta podjetje 2TDK – in torej ne neposredno država. Ker gre za vlaganje v javno železniško infrastrukturo, mora investitorske pravice podjetju 2TDK podeliti zakon, tega pa naj bi vlada obravnavala šele spomladi. Toda, če – in ko – bo ta zakon sprejet, se bo lahko podjetje 2TDK tako rekoč izognilo plačilu davka oziroma, natančneje, uporabilo mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Po zakonu o davku na dodano vrednost obrnjena davčna obveznost pomeni, da dobavitelju ni treba obračunati in plačati DDV, temveč je tega dolžan obračunati (in plačati) končni prejemnik storitev, hkrati pa lahko slednji v istem obračunu DDV uveljavi tudi pravico do odbitka DDV. »To dejansko pomeni, da se njegov obračunani DDV od transakcij v istem obračunu poračuna z odbitnim DDV od teh transakcij,« logiko pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
»Te določbe omogočajo, da gradbena in izvajalska podjetja za vrednost gradbenih del pri gradnji inženirskih objektov, stavb, zemeljskih del, sondiranju... pod določenimi pogoji obračunavajo opravljena dela brez DDV,« je za Dnevnik potrdil svetovalec direktorja 2TDK Metod Dragonja. V tem primeru je tako zavezanec za obračun in plačilo DDV »projektno podjetje 2TDK kot prejemnik storitev, a 2TDK lahko DDV poračuna z izstopnim DDV na storitve, ki jih opravlja sam. Bistveno pri tem je, da bodo prihodki projektnega podjetja že v času gradnje in nato v času izkoriščanja imeli značaj storitev, na katere se bo obračunaval DDV, kar bo omogočilo učinkovito uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti,« dodaja Dragonja. Ta mehanizem sicer v gradbeništvu uporabljajo predvsem večji investitorji, denimo Dars.
