Učiteljem, ki si v nakelski osnovni šoli prizadevajo, da bi učenci poleg osnovnih znanj na vseh področjih dobili širino, nagrada Blaža Kumerdeja, ki jim jo je podelil republiški zavod za šolstvo, pomeni ogromno. »Učitelji, ki sodelujemo pri projektih, smo dobili nov zagon in k sodelovanju spodbudili še druge,« pravi učiteljica slovenščine in pomočnica ravnatelja Tatjana Lotrič Komac.

V šolstvu sicer velja, da je močna in dolga tradicija eden od dejavnikov za uspešno delo, pravi ravnatelj Milan Bohinec. A s to se v Naklem ne morejo pohvaliti, saj letos praznujejo šele 20 let delovanja šole. Pred tem je tam delovala podružnica ene od kranjskih osnovnih šol, danes pa matično šolo v Naklem in njeni dve podružnici v Dupljah in Podbrezjah obiskuje 554 učencev.

Od prvih devetletkarjev do uporabe tablic

Prav mladosti zavoda se imajo v Naklem zahvaliti, da so že od vsega začetka naklonjeni novostim. Za prvo so se odločili že takoj po ustanovitvi šole – bili so med prvimi šolami, ki so poskusno uvajale devetletko. »Učitelji, ki smo se zaposlili na šoli, smo bili zelo mlad in motiviran kolektiv, a vendarle ne začetniki,« se spominja ravnatelj, ki je takrat poučeval.

Uvajanju novosti pa se učitelji tudi v prihodnje niso mogli upreti. Priključili so se številnim projektom, ki so jih uvajali tudi na pobudo ministrstva za izobraževanje ali zavoda za šolstvo. Tako so njihovi osmošolci med prvimi v državi pri pouku, kasneje pa tudi za domače delo, začeli uporabljati tablične računalnike. Sliši se enostavno, vendar se je bilo treba na to pripraviti in prilagoditi šolska pravila. »Učenci so spoznali, da tehnologija ne ponuja vedno samo zabave, ampak je lahko tudi obveznost. Da bi jim jo zaradi možnih zlorab in pasti prepovedovali, bi bilo zatiskanje oči. Treba jih je ozavestiti, jih naučiti spletne komunikacije, saj iz svoje sobe lažje nekoga napadeš...« našteva ravnatelj.

Ne le, da so učenci spoznali nove načine učenja, pohvalijo se lahko tudi z visoko spletno komunikacijsko kulturo ter vse nižjo stopnjo tovrstnih izgredov. Svoje veščine na tem področju pa so urili in jih širili tudi učitelji.

Ko znanje prodre v prakso... na poti v Planico

V OŠ Naklo veliko pozornosti s pomočjo projektov posvečajo tudi čustveni inteligenci, ki je po mnenju ravnatelja Bohinca enako ali celo bolj pomembna v življenju kot druge sposobnosti. »Želimo oblikovati nov vzgojni načrt, ki bo temeljil na pozitivni psihologiji in ne na prepovedih in kaznih. Želimo delovati preventivno in nadgrajevati pozitivno ravnanje,« pojasnjuje ravnatelj.

Da so pri tem uspešni, priča ena od prigod, ki jih bodo ob jubileju objavili v zborniku. »V avtobusu proti Planici je voznica učencem pojasnjevala, da je v Planici dan brez alkohola. Učenec, ki je njeno razlago poslušal, je prišel do učiteljice in takoj prijavil prepovedani predmet. V svojem nahrbtniku je namreč našel alkoholni flomaster,« pripoveduje Lotričeva. A povsem resno nadaljuje: »Ključno je, da vsak učitelj razume, da ima vsak otrok močna področja, ki jih s spodbudo pomaga razvijati. Tako so tudi rezultati na drugih področjih boljši.«

Čeprav je šola dobila nagrado za sodelovanje v številnih projektih, pa morajo učitelji v množici ponujenih previdno izbirati tiste, ki jim na dolgi rok prinesejo izboljšave in niso zgolj potrata časa in energije. »Meni osebno je najpomembnejši pouk. Delo v razredu je prvobitno učiteljevo delo. Če je pri tem dober, je tudi šola dobra. Projekti brez dobrega pouka pa nikoli niso uspešni,« pravi ravnatelj. Lotričeva pa dodaja, da v takšnem vzdušju tudi učitelji radi hodijo v službo in ves čas krepijo svoje poklicne veščine.