Do 2. februarja bi morale TV-hiše Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve posredovati pravila, kako bodo omejili oglaševanje nezdrave hrane otrokom. Prehranski strokovnjaki pričakujejo, da s pomočjo tovrstne samoregulacije čez pol leta med otroškimi programi ne bo več teh oglasov.
Z oglasi bombardirani otroci
Oglaševanje hrane dokazano vpliva na prenajedanje pri otrocih in s tem povečuje problem debelosti. »Imamo trdne podatke, da več ko je v 20 urah televizijskega programa oglasov za hrano, večji je delež ljudi, ki so debeli in/ali prekomerno hranjeni. Če oglasom za nezdravo hrano izpostavimo otroke s primerno težo in debele otroke, so na te oglase bolj pozorni debeli otroci, ki z uživanjem oglaševane hrane postajajo še debelejši,« pojasnjuje dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Raziskava Inštituta za nutricionistiko, v kateri so 12 mesecev spremljali oglaševanje živil otrokom na najpomembnejših televizijskih kanalih v Sloveniji, je pokazala, da je bilo v tem času predvajanih 93.000 oglasov za živila. »V programih, ki so bili namenjeni otrokom med četrtim in devetim letom starosti, kar 94 odstotkov predvajanih oglasov predstavljajo oglasi za živila, katerih oglaševanje bi po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije morali prepovedati,« opozarja dr. Igor Pravst, direktor inštituta. Kar 77 odstotkov teh oglasov predstavljajo oglasi za čokolado in sladkarije, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo hranilno sestavo. Oglasi za živila, namenjeni otrokom med 11. in 14. letom starosti, so se odrezali le za kanec bolje. Do podobno slabih rezultatov so prišli tudi v analizi najpogosteje oglaševanih živil, ki so jo opravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Pripravili prehranske smernice
Omejevanje oglasov za nezdravo hrano, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, predvideva že zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bil sprejet pred šestimi leti, a so te določbe zaradi kompliciranega ločevanja med zdravimi in manj zdravimi živili ostale mrtva črka na papirju. Da bi televizijskim hišam olajšali odločanje, kateri oglasi za hrano, ki so namenjeni otrokom, so primerni in kateri ne, so pri ministrstvu za zdravje, NIJZ, biotehniški fakulteti in drugih institucijah pripravili posebne prehranske smernice.
Živila so razdelili v 18 kategorij in jih glede na njihovo hranilno sestavo klasificirali po priporočili SZO. Smernice uživanje kategorij živil spodbujajo ali odsvetujejo glede na to, koliko maščob, sladkorjev, sladil, soli in energetske vrednosti vsebujejo. Odgovorni pri TV-hišah bodo morali tako ugotoviti, v katero kategorijo oglaševano živilo sodi, in se odločiti, ali bodo njegovo oglaševanje omejili ali ne.
Bo samoreguliranje učinkovito?
Smernice so pripravili lani poleti, TV-hiše pa so imele šest mesecev časa, da so pripravile interna pravila, kako bodo otroke in mladostnike zaščitile pred neprimernimi komercialnimi sporočili. Način, kako bodo oglaševanje nezdravih živil v otroških programih omejili, je prepuščen TV-hišam, pristojni strokovnjaki pa bodo spremljali, kakšen rezultat bo prinesla tovrstna samoregulacija, je povedala Gabrijelčičeva.
Do roka, ki se je iztekel 2. februarja, so na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve prejeli pravila ravnanja, ki so jih pripravili pri Pop TV in Kanalu A ter za program Planet TV. Agencija mora sedaj preučiti, ali interna pravila ustrezajo smernicam, TV-hiše pa imajo šest mesecev časa, da pravila začnejo izvajati. Nacionalna televizija RTV Slovenija pa pravil ravnanja agenciji do roka ni poslala.
»Zavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve dokaj ozek, ker zajema samo oglaševanje živil v programih za otroke in mladostnike, ne pa tudi v času družinskih in drugih TV-programov, kot tudi ne v drugih medijih in družbenih omrežjih. Kljub temu je to pomemben korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok oglasom za nezdravo hrano,« je povedala dr. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje.
