Obiskovalci modne revije, ki so jo v ljubljanski Festivalni dvorani pred kratkim pripravili otroci, ki obiskujejo Malo šolo mode, so se na lastne oči prepričali, da za modnimi oblačili ni treba več brskati po dragih trgovinah. Otroci, ki so se sprehodili po modni brvi, so namreč, ko so izvedeli, da v Sloveniji v enem samem letu samo s tekstilom pridelamo kar 30.000 ton komunalnih odpadkov, potrošništvu odločno rekli ne in zavihali rokave. Z mentoricami, ki vodijo Malo šolo mode, so se prepustili uveljavljeni modni oblikovalki Sanji Grcić, ki črpa navdih iz »zaničevanih« kosov iz modne preteklosti, ta pa je otrokom razložila, kaj je modna skica, kako jo narisati, kako izbrati primerne barve in vzorce tekstila, kateri materiali so primerni za posamezno oblačilo, kako skrojiti in sešiti modna oblačila. Učili so se kar na odpadnih materialih in ob tem spoznavali, da skozi ponovno uporabo lahko sami dejavno prispevajo k varovanju okolja in družbeni odgovornosti.
Prekmurska zgodba o uspehu
Odpadni material in načelo krožnega gospodarstva je tudi uspešna zgodba zavoda Korak naprej iz Murske Sobote, ki je zasnoval prvo slovensko modno linijo otroških oblačil iz predelanih materialov. »Recikliramo, da bi prihranili naravne vire in zmanjšali količino odpadkov, ki končajo na deponijah. Ponovno uporabimo kakovostne surovine in iz njih naredimo nove izdelke,« je poudarila Lea Cipot, ustanoviteljica zavoda, in dodala: »To je glavna dejavnost našega socialnega podjetja, z blagovno znamko in kolekcijo Footka pa smo stopili še korak naprej – do otrok, ki so naša prihodnost in v katere polagamo vse upe. Prav z otroško kolekcijo, ki diši po kreativnosti, sproščenosti in izvirnosti, bomo Slovenijo popeljali na pot ekološke odgovornosti. Ideja o modni reviji pa je v nas živela že leta. Od danes naprej je modna otroška oblačila iz recikliranih materialov mogoče kupiti tudi na spletni strani www.zavodkoraknaprejms.si. Cenovno so zelo dostopna, mi pa smo že utečeni v izdelavi, tako da bomo lahko modno ustregli vsem slovenskim otrokom. Vsako oblačilo je unikat, vsa so narejena iz kakovostnega bombaža.«
Pri oblikovanju modnih otroških oblačil je priskočil na pomoč tudi priznani prekmurski modni oblikovalec Aleš Černi, ki je že kot otrok pomagal mami v domači šivalnici, potem je delal pri Benettonu, zdaj pa poleg tega, da dela kot krojač v SNG Maribor, oblači tudi mnoge znane Slovence. »Veliko lažje je delati iz novih materialov,« je priznal, »ustvarjanje iz recikliranih pa je bilo zame velik izziv, nekaj povsem novega, igra možganov. Dva meseca, ko smo delali kolekcijo, sem zato bolj slabo spal. Nimam ne papirjev ne barvic, vajen sem ideje prenesti neposredno na blago. Za marsikoga so odslužena oblačila neuporabna, jaz pa sem v njih videl potencial. Našel sem detajle, ki so zasijali na novih kreacijah. Pri eni od srajc mi je bil na primer zelo všeč vzorec, zato sem iz rokavov sešil hlače, iz spodnjega dela pa brezrokavnik. Pri delu smo se zelo zabavali, šivilje so opravile odlično delo, zato bi radi modno revijo iz Festivalne dvorane popeljali še po slovenskih šolah, da bi z njo otroke ozavestili o pomenu varovanja okolja. Tudi oblačila zase kreiram v glavnem iz odpadnih materialov.«
Začenjajo z majhnimi koraki
Za stroje so sedle izkušene mojstrice, ki so dolga leta šivale v Muri, kar je prav gotovo pomembno zagotovilo za kakovost otroških oblačil. Zanimivo je bilo spremljati tudi občutke ene od šivilj, ki je svoje delo prvič videla predstavljeno na modni brvi. »Čeprav sem v svoji karieri sešila vrsto prestižnih Murinih oblek, izdelkov svojih rok še nikoli nisem videla na modni brvi. Občutek je sijajen,« je povedala šivilja Brigita Porle, direktorica Pionirskega doma Vika Potočnik pa je le dodala: »Kar malo nostalgična sem. Pred očmi se mi vrtijo črno-bele fotografije. Včasih je Mura prav v tej dvorani prirejala izjemne modne dogodke, ki so šli daleč v svet. Tukaj so se kalile tudi edinstvene manekenke, ki so danes cenjene po svetu. Današnja modna zgodba pa ima poseben pečat. Začenjamo z majhnimi, otroškimi koraki.«
