Če se bodo današnji trendi nadaljevali, bodo leta 2050 tri četrtine svetovnega prebivalstva živele v mestih. To bo mestne skupnosti v odnosu do nacionalnih oblasti okrepilo, a po drugi strani se bodo potencirali tudi »urbani problemi«, kot so neenakost, onesnaženost okolja, propadanje infrastrukture ter kriminal in nasilje. Tako so prihodnost mest opisali slovenski strokovnjaki, zbrani v skupini sociologov in urbanistov, ki je pripravila študijo, s katero se je republiška agencija za raziskovanje ARRS pridružila evropskemu programu Urbana Evropa. Ta naj bi probleme nadomestil z rešitvami.
Zakaj je Idrija svetovno uspešna?
Mesta prihodnosti so eno od središčnih zanimanj Evropske unije in za znanstvenoraziskovalne projekte na tem področju evropska komisija razpisuje vrsto projektov. ARRS je uspelo na razpisu ERA-NET Cofund, ki deluje v okviru programa Obzorje 2020, kar je bila podlaga za uspešno kandidiranje slovenskih raziskovalnih skupin. Tako so kar trije projekti, ki se ukvarjajo s prihodnostjo mest in v katerih sodelujejo slovenske raziskovalne institucije, pridobili evropska sredstva za raziskovanje. Na fakulteti za družbene vede se bodo ukvarjali z ustvarjanjem povezav med mestnimi upravami in prebivalci mest. V univerzitetnem okolju bodo zbirali podatke o tem, kaj meščani pričakujejo od življenja v mestu, in jih posredovali v reševanje mestnim oblastem, je nakazal vodja fakultetne skupine Matjaž Uršič. Na geografskem inštitutu Antona Melika pa se bodo posvetili razvoju manjših industrijskih mest. »Dober primer je Idrija,« je raziskovalne načrte svoje skupine ponazoril raziskovalec David Bole. »Gotovo ni naključje, da je relativno majhno industrijsko mesto z rudarsko dediščino danes središče dveh multinacionalk (Kolektor in Hidria, op. p.). Ugotoviti moramo, kako dediščina vpliva na svetlo prihodnost malih mest.« Poudaril je še, da je za razvoj manjših mest treba uporabiti drugačne strategije kot pri velikih urbanih središčih. »Nekatere strategije, ki delujejo v velikih mestih, v malih mestih dokazano niso uspešne,« pravi Bole. Tretjo uspešno skupino predstavlja ljubljanski Urbanistični inštitut, ki je na evropskem razpisu uspel s projektom »C3prostori«. »Gre za podoben poskus, kot je uspel mobilni igrici pokemon go: da bi s pomočjo informacijske tehnologije ljudi, ki sicer ves čas sedijo v sobah pred ekrani, pripravili do tega, da bi prišli ven, v parke, v naravo, v javne prostore,« je projekt predstavil direktor inštituta Igor Bizjak.
ARRS bo za projekte iz državnega proračuna prispeval 425.000 evrov, iz evropskih sredstev pa je agencija pridobila še dodatnih 268.753 evrov, so pojasnili na včerajšnji predstavitvi.
1,2 milijarde evrov za Slovenijo
Istočasno so se »napovedovanja« prihodnosti mest lotili tudi na Inštitutu Jožefa Stefana. Ta je namreč postal koordinator razvojno-inovacijskega partnerstva v okviru strategije pametne specializacije, velikega evropskega programa, ki med drugim podpira tudi razvoj »pametnih mest«. Predstavili so možne smeri razvoja mest s pomočjo računalniške tehnologije: skrb za zdravje meščanov; izboljšano energetsko oskrbo; razvoj »pametnih« parkirišč, ki bi bila opremljena s senzorji in centralno obdelavo podatkov o parkiranih vozilih; informatiziranje reševalnih služb in operativnih centrov v kriznih situacijah; uvajanje informacijskih portalov za občane; izboljšano prometno varnost v križiščih… »Lahko bi postavili tudi ’pametne klopi’ v parku, na katerih bi denimo lahko napolnili telefon,« je raznolikost prihodnosti napovedal raziskovalec na IJS Gregor Papa.
Za povezovanje znanosti in industrije v okviru strategije pametne specializacije naj bi Slovenija sicer bila upravičena do kar 1,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Čas za črpanje bruseljskega denarja bo do leta 2020.
