Ob prihodu na neformalni vrh EU na Malti je premier Miro Cerar včeraj opozoril, da je v preteklih mesecih prihajalo tudi do nezakonitih migracij iz Italije v Slovenijo. Ob tem pa je presenetil z besedami, da se je odprla tudi nova pomorska pot v Istro, kar posredno zadeva tudi Slovenijo. Toda ne na policijski upravi Koper ne na čezmejni istrski policijski upravi na Hrvaškem takšnih podatkov nimajo. Nova migracijska pot po Jadranu sodeč po njihovih odzivih ne obstaja.

Istrska policijska uprava: nezakonitih prihodov po morju ni

Na policijski upravi Koper so za Dnevnik pojasnili, da v zadnjem obdobju niso zabeležili ilegalnih prehodov meje po morju. Edini primer, ko so nezakoniti migranti prispeli v Slovenijo, se je zgodil julija lani. Takrat je policija na tovorni ladji, ki je v Luko Koper priplula iz Turčije, odkrila 12 državljanov Sirije, Iraka in Turčije. Na območju policijske uprave Koper je sicer lani po zaprtju balkanske migracijske poti poraslo število nezakonitih prehodov meje. Največ ilegalnih migracij zaznavajo v bližini mejnih prehodov, na območju Ilirske Bistrice in na območju Podgorja. Lani so jih prestregli 561, kar je v primerjavi z letom prej, ko so jih prijeli 173, več kot 200-odstotno povečanje.

Tudi na hrvaški istrski policijski upravi nove migracijske poti, o kateri je govoril Cerar, niso zaznali. Kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, na področju njihovega delovanja niso zabeležili primerov prihodov migrantov po morski poti. Kot so še poudarili, policisti nenehno izvajajo ukrepe za zaščito in nadzor državne meje, ki jih prilagajo obstoječim ali predvidenim grožnjam. Tudi pri Mednarodni organizaciji za migracije so za Dnevnik pojasnili, da nimajo podatkov o odprtju nove migracijske poti po Jadranu do Istre.

Voditelji EU so sprejeli načrt za zajezitev migracij iz Libije, ki je po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti postala ponovno glavna odskočna deska za prihod migrantov v Evropo. Slabo leto po zaprtju zahodnobalkanske poti bodo sedaj to očitno poskušali doseči tudi na osrednji sredozemski migracijski poti, po kateri je v lanskem letu v Evropo prispelo 180.000 migrantov. Po sami ideji je nov deset točk obsegajoč načrt za zajezitev migracij iz Libije, podoben dogovoru med EU in Turčijo, vendar z bistveno razliko. Migracije se poskuša ustaviti v državi, ki je bila razdejana z mednarodno intervencijo, mednarodno priznana vlada pa nadzira le kos ozemlja. Tihotapski posel ljudi in obalni pas, od koder plujejo čolni proti Italiji, sta večinoma v rokah milic oziroma plemen.

»Trdnjava Evropa« se zapira tudi na Sredozemlju

Cilj Evropske unije je pri dogovoru z Libijo podoben kot pri dogovoru s Turčijo: migranti naj ne prihajajo v EU. EU namerava po včeraj potrjenem načrtu okrepiti sodelovanje z mednarodno priznanimi libijskimi oblastmi pri urjenju obalne straže in drugih varnostnih organov. Obalno stražo bodo oskrbeli z dodatno opremo in jo poskušali čim prej izuriti, tako da bi lahko ta sama preprečevala plutje tihotapskih čolnov proti Evropi, prestrežene migrante pa bi vračala na libijsko kopno. Evropska unija bi nato na libijskem ozemlju s pomočjo mednarodnih organizacij vzpostavila nove sprejemne centre za migrante in begunce. Prav tako pa bi spodbujala prostovoljne vrnitve migrantov v njihove domovine.

Načrtovane dejavnosti bodo financirali iz sklada za razvojno pomoč Afriki, v katerem je 31 milijard evrov, včeraj pa so mu zgolj za projekte v Libiji dodali še 200 milijonov. Že dan prej je podoben memorandum za sklenitev podobnega dogovora o zajezitvi migracij z Libijo sklenila Italija. Uradni Rim bo mednarodno priznani libijski vladi namenil okoli 200 milijonov evrov za urjenje libijske obalne straže in boljši nadzor libijskih meja.