Smučarskim središčem letošnjo zimo še bolj kot snega primanjkuje denarja. Ta je za prepotrebne naložbe v žičnice že zdavnaj presahnil, mnoga smučišča se tudi brez naložb težko ohranjajo pri življenju in so naprodaj. Podatke o poslovanju večjih smučarskih središč objavljamo v preglednici (najbolj sveži so za leto 2015), prav tako številke, kako radodarna je bila do njih država.
Največ evrov pohorskim hazarderjem
Od leta 2004 je gospodarsko ministrstvo iz slovenskega in bruseljskega proračuna za naložbe v žičnice namenilo slabih 24 milijonov evrov, dodatnih 13,6 milijona pa za prenočitvene zmogljivosti. Skoraj dve tretjini javnega denarja za žičnice so porabili lastniki kasneje propadlega Športnega centra (ŠC) Pohorje in z njimi povezana podjetja, več kot polovica javnega denarja za prenočitvene zmogljivosti je prav tako šla za naložbe na Mariborskem, Ribniškem in Slovenjegraškem Pohorju, kjer je gospodaril ŠC Pohorje. Ta je od marca 2014 na slabi banki, saj je dvema bankama dolžan 52 milijonov evrov, od oktobra istega leta pa je družba v stečajnem postopku. Država je samo za gradnjo šestsedežnice Pisker na Arehu primaknila 2,9 milijona evrov za naložbo, katere vrednost je bila ocenjena na 8,5 milijona evrov. Zdaj stečajni upravitelj to napravo na javni dražbi prodaja za 2,3 milijona evrov (na prvi dražbi ni bilo zanimanja za nakup), občina pa je s svojim javnim podjetjem Marprom nedavno sklenila 15-letno koncesijsko pogodbo za upravljanje žičnic in smučišč na Mariborskem Pohorju. Marprom je bil upravljalec pohorskih žičnic že zadnji dve leti in je v sezoni 2015/2016 pridelal 183.000 evrov izgube, nam je pojasnil Miha Rubin.
Na slabi banki in v stečaju je tudi Gorski turistični center (GTC) Kope, ki je bil prav tako v večinski lasti mariborskih smučarskih hazarderjev. Kope so bankam dolžne 8,3 milijona evrov, stečajna upraviteljica Simona Goriup pa smučišče, dokler se ga ne usmili kakšen kupec, oddaja v najem (najemnina za to zimo brez DDV znaša 54.000 evrov.) Tako kot na Mariborskem Pohorju tudi na Kopah zadnja leta ni bilo nobenih naložb. Goriupova o tem: »V stečaju se ohranja vrednost žičnic, sistemi delujejo, se vzdržujejo. Če ne bi našli najemnika, bi se vrednost GTC Kope bistveno znižala.« In kdaj namerava stečajna upraviteljica začeti prodajati objekte in opremo na Kopah? »Sodišču sem že predlagala prodajo, vendar z ločitvenim upnikom še usklajujemo posamezne postavke.«
Računalnikarji obvladujejo Vogel in Kranjsko Goro
Družba GTC Kope je bila skoraj 20-odstotna lastnica RTC Žičnic Kranjska Gora, njen delež je stečajna upraviteljica za dobrih 414.000 evrov prodala računalniški družbi RRC, katere lastnik je podjetnik Anthony Tomažin. Tomažin je na dražbi kupil tudi 20-odstotni lastniški delež podjetja Rikom v stečaju (njegov lastnik je bil nekdanji direktor ŠC Pohorje Drago Rataj) in je skoraj 40-odstotni lastnik kranjskogorskega smučišča. A to še ni vse, podjetje RRC računalniške storitve je septembra 2015 od KD Kapital odkupilo delnice v družbi Žičnice Vogel, te dni pa je lastniški delež v njej povečalo na 72 odstotkov.
Je pa Vogel eno redkih smučarskih središč, ki poslujejo uspešno. »Vsako leto rastemo tako po prihodkih kot tudi po dobičku; v letu 2015 ga je bilo okoli 230.000 evrov, lani pa po prvih izračunih vsaj še enkrat toliko, predvsem na račun močne poletne sezone. Samo z zimsko sezono ne bi mogli poslovati pozitivno, zato je naša jasna usmeritev celoletna dejavnost z močnim poudarkom na poletni sezoni, v katero smo veliko vlagali. Uredili smo kolesarski in otroški park, doživljajske in sprehajalne poti…« našteva predsednik uprave družbe Žičnice Vogel Boštjan Mencinger in dodaja, da še vedno odplačujejo kredite, najete v preteklosti, so jih pa od leta 2008 več kot prepolovili.
Vogel je razširil tudi ponudbo. »Vsa gostinska ponudba na Voglu je v lasti smučišča. Dodali smo tudi nastanitve. Postopno prevzemamo koče, jih odkupimo ali najamemo. Tako smo lansko jesen kupili tudi priljubljeno kočo Merjasec.« O nakupu Ski hotela na Voglu, ki je še vedno v lasti razvpitega poslovneža Zmaga Pačnika, za zdaj ne razmišljajo, zaradi nedavnega požara v hotelu Jezero ob Bohinjskem jezeru pa zaznavajo osip gostov. »Na Vogel jih zaradi zaprtega hotela na dan pride do sto manj, kot bi jih sicer,« ocenjuje Boštjan Mencinger.
