Najprej olajševalna okoliščina. Vsaj sodeč po statistiki so krožišča še vedno najvarnejši in najbolj pretočen način reševanja težav pri sekanju dveh ali več cest. Zato ne čudi, da se v več kot 700 slovenskih krožiščih le redko zgodi prometna nesreča s smrtnim izidom. Tudi zato, ker je manj kritičnih točk, na katerih lahko pride do nesporazuma. A to še ne pomeni, da v krožiščih vlada red. Vprašanja je le, ali posamezniki v krožiščih neumnosti počnejo zato, ker enostavno ne poznavajo natančnih pravil vožnje, ali pa gre zgolj za posledico prehitre vožnje.

Osnovna pravila za vožnjo v krožišču so jasna: vedno neprednosten uvoz v krožišče, obvezno zavijanje desno, promet teče v obratni smeri urnega kazalca. Pri vključevanju v krožišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožišča. Preden zapusti krožišče, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega pasu. Če ste izvoz zgrešili, peljite še en krog, enako velja, če se vam ni uspelo razvrstiti na zunanji vozni pas za zapuščanje krožišča. Se sliši zapleteno? Toda ni.

Da krožišča vse bolj pridobivajo veljavo, ne čudi, saj projekcije kažejo, da so čakalni časi pred križišči s semaforji pri manjših prometnih obremenitvah daljši kot pri krožiščih, s povečevanjem obremenitev pa se nekako zvezno povečujejo. A le do trenutka, ko obremenitve dosežejo svoj maksimum, ki ga recimo krožišče še lahko »požre«. V tistem trenutku pa se čakalni časi v krožiščih eksponentno povečajo, medtem ko pri semaforju še vedno počasneje zvezno naraščajo. To pomeni, da krožišče ni vedno najboljša izbira, saj semafor voznike prisili v drugačno vožnjo in čakalne čase bolje razporedi.

Število krožišč v Sloveniji se je v zadnjih petih letih potrojilo. Tudi zato, ker si jih ljudje želijo, saj pripomorejo k umiritvi hitrosti, kar posledično pomeni, da je nesreč precej manj. Ko so onkraj luže naredili raziskavo na podlagi 25 v krožišče spremenjenih križišč, so ugotovili, da se je v njih število prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo za 90 odstotkov, 76 odstotkov je bilo manj nesreč s težkimi poškodbami, zamude v prometu so se zmanjšale do 75 odstotkov, prihranek v porabi goriva pa do 40 odstotkov. Dovolj razlogov, da bo krožišč tudi na slovenskih tleh v prihodnje še več. Tudi arhitektonsko popestrenih. S skulpturami, kozolci, vodometi, cvetjem in grmičevjem. Ali to na njihovo sredino dejansko spada, pa je že druga zgodba...