Nacionalni svet za kulturo (NSK) je na včerajšnji seji obravnaval pereče probleme javne kulturne infrastrukture ter pretehtal nastajajočo novelo zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, tako imenovanega zakona o kulturnem evru. Ta naj bi namreč zagotovil sredstva za obnovo ključnih objektov, potrebnih konkretnejših sanacij in investicij, a bo morda spet, kot že v preteklosti, seznam neuresničljivih želja, saj sredstva za obnove in prenove dotrajanih in pogosto slabo vzdrževanih objektov zadnje desetletje le upadajo.
Nestvarne in nasedle želje
Zainteresirani upravitelji in občine so v preteklosti zakon o kulturnem evru razumeli tako, da morajo svoje objekte, ki jih je treba obnoviti, predvsem spraviti v zakon ne glede na to, ali je za njihovo željo po obnovi res stal realističen investicijski načrt. Predsednik odbora za kulturo v državnem zboru Dragan Matić je opozoril na probleme, ki so se pokazali pri izvajanju zakona v preteklosti. Vse prevečkrat namreč objekti, če so že dočakali obnovo (večji del je sploh ni), kasneje niso zaživeli in v njih po obnovi niso izvajali vsebin, ki bi vsaj deloma prinašale prihodek, s čimer so zajetne naložbe pravzaprav nasedle. Projekti zato potrebujejo resne finančne načrte, ki segajo onkraj pridobitvanja državnih in evropskih sredstev.
Matić je predlagal, da se država z zakonom zaveže k investicijam v izključno dobro pripravljene projekte, ki imajo zaprte finančne konstrukcije, dobro umeščene vsebine in resne vlagatelje. Verjame v model javno-zasebnih partnerstev namesto zgolj javnih. Del načrtovanih investicij dediščinskih objektov bi bilo treba osmisliti znotraj strategije kulturnega turizma, za katerega Matić verjame, da bo v bodoče rastoča panoga. Zakon po njegovem ne bo zadostoval, če problema ne bodo ustrezno razumele lokalne oblasti in če ne bo imel podpore ministrstva za finance.
Politična volja šibka
Ker je bil zakon, ki je doslej veljal v treh različicah, od leta 1999 do leta 2013, v finančnem smislu realiziran le 31-odstotno, se je takratni minister za kulturo Uroš Grilc pred štirimi leti odločil, da ga v zaostrenih javnofinančnih pogojih ne bodo novelirali, dve leti kasneje pa se je za pripravo novele vseeno odločila njegova naslednica Julijana Bizjak Mlakar. Njen osnutek ni dobil podpore, saj je s predvidenimi 168 milijoni za obnove in investicije na ministrstvu za finance obveljal za nemogočega.
Minister za kulturo Tone Peršak pravi, da sprejetje zakona še naprej predvideva koalicijski sporazum, problem pa je, da nikoli ni postal vladni predlog, pač pa je ostal predlog ministrstva za kulturo. Zaveda se, da drobljenje investicijskih sredstev ni smiselno, saj bi na tak način postala neučinkovita. Treba je opraviti selekcijo in opustiti miselnost, da mora vse pokriti država.
Po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je imel seznam ob neuspešnem predlogu novele vendarle pozitiven učinek, saj so z njim natančneje detektirali potrebe. Nov predlog, ki bi veljal med letoma 2018 in 2024 in ga želijo skozi vladno proceduro spraviti letos, predvideva 95 milijonov evrov. Tisti, ki bodo želeli do sredstev, bodo morali imeti urejeno projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje in določeno namembnost objekta.
