Sedimo v parku,
poletje, noč.
Ker smo malo starejši,
nas nihče ne kliče več domov.
Razpravljamo o glasbi,
kdo je najboljši kitarist
vseh časov,
Jerry Garcia ali Jimmy Hendrix.
Naredim se, da vem, kdo sta,
in oddam glas za Garcio.
Premaknemo se na večje igrišče
z veliko gugalnico.
Si upate it do bunke?
Kar pomeni tako visoko,
da del klopi udari
ob nosilni drog.
Pogoltnem cmok.
Nismo dovolj pogumni.
Tudi starejši med nami
zgolj dražijo druge.
Sedimo v pesku,
nekdo prižge cigareto.
Gledamo zvezde.
Prej v poročilih so povedali,
zdaj se fantje norčujejo iz imena,
ob omembi jošk je nam, puncam,
nerodno. Vseeno gledamo gor.
Čas je neskončen kot nebo ponoči.
Nocoj ni nič drugače.
Toda v kombinezonu kozmonavta
je nebo pognalo prsi.
*Prva ženska, ki je poletela v vesolje, in sicer 16. 6. 1963 s plovilom Vostok 6, je bila kozmonavtka Valentina Tereškova. Enaindvajset let pozneje, 25. 7. 1984, je na svoji drugi vesoljski misiji Svetlana Savickaja kot prva ženska opravila sprehod po vesolju.
Pesem je objavljena v zadnji pesniški zbirki Veronike Dintinjana z naslovom V suhem doku (LUD Literatura, Ljubljana, 2016).