Bojim se, da ugotovitve g. Vida Dorie v celoti držijo, čeprav so v politični in strokovni javnosti ostale žal povsem preslišane, še posebej v delu, ko gre za oceno, da aktualni predsednik KPK Boris Štefanec ni kos funkciji predsednika KPK, kar je sam generalni sekretar Transparency International Slovenia izjavil prejšnji teden na predstavitvi indeksa zaznave korupcije za leto 2016. Če bi aktualni predsednik KPK Boris Štefanec bil kos funkciji, ki mu jo je zaupal predsednik republike, bi se namreč ukvarjal predvsem z ugotavljanjem koruptivnih dejanj, in ne s preiskovanjem, šikaniranjem in omejevanjem svojih sodelavcev.

Marca lani sem se kot eden redkih odzval na apel, ki ga je na slovensko javnost naslovila namestnica predsednika KPK dr. Alma Maruška Sedlar, ki se je v svojem pisanju sklicevala na opozorilno pismo OECD, v katerem izraža zaskrbljenost nad stanjem na KPK. Po skoraj letu dni ni znano, ali je v zvezi s pismom OECD, ki je bilo namenjeno prav njemu, predsednik republike Borut Pahor ukrepal, čeprav bi se moral zavedati svoje sorazmerne odgovornosti, saj je vodstvo komisije z ukazom tudi imenoval.

Žal nisem opazil prav nobenega odziva praviloma glasnih predstavnikov politične pozicije in opozicije, ki imajo vedno polna usta visokih pravnih, moralnih in etičnih standardov, ko gre za medsebojno obmetavanje, vendar pa skoraj nikoli ne čutijo potrebe po tem, ko bi morali dati jasno in glasno podporo državnim regulatorjem, ki se ukvarjajo s pregonom kriminala, in tokrat seveda tudi zaposlenim na KPK, ki bi se morali učinkovito ukvarjati z odkrivanjem protipravnih dejanj s skupnim imenovalcem v pridobivanju protipravne premoženjske koristi na koruptiven način.

Na nevzdržno stanje na KPK sem 21. oktobra 2016, z osebnim pismom, opozoril predsednika RS Boruta Pahorja in ga ob tej priložnosti seznanil z nedopustnimi postopki predsednika KPK Borisa Štefaneca zoper njegovo namestnico dr. Almo M. Sedlar, saj je deležna stalne osebne degradacije, ki je podprta s postopki zoper njo in stalnim onemogočanjem normalnega in enakopravnega vključevanja v procese dela. Menim, da gre za nedopustna dejanja državnega funkcionarja, ki je svoji namestnici odvzel pooblastila, potrebna za normalno delo, in več javnim uslužbencem na KPK prepovedal komunikacijo z njo. Če pa se že kdo od uslužbencev spozabi in z namestnico komunicira, mora o tem takoj poročati predsedniku KPK.

V tem primeru ne gre samo onemogočanje zagotovljene pravice do dela in dostojanstva namestnice predsednika KPK, temveč za veliko več, saj vse zgoraj opisano pomeni grob poseg v zakonsko varovane temeljne pravice iz delovnega razmerja. Zakon o funkcionarjih v državnih organih je po prepričanju pravnih strokovnjakov, s katerimi smo se posvetovali, povsem jasen, saj v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da o pravicah iz delovnega razmerja funkcionarjev odloča organ, pristojen za njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali od njega pooblaščeno telo. Če nihče ni pristojen za zaščito funkcionarja v KPK, ki je vendarle delavec v delovnem razmerju, moram nujno postaviti vprašanje, ali morda to pomeni, da funkcionarji v »neodvisnih« državnih organih nimajo ustavnih in zakonskih pravic, saj še vedno ne vemo, katero telo je za take primere pooblastil organ, pristojen za njihovo izvolitev, v našem primeru predsednik republike.

Zelo me skrbi, da nihče noče videti in ugotoviti, da takšen odnos predsednika in namestnika KPK do namestnice pomeni veliko korupcijsko tveganje v sami KPK. Zakonska ureditev z dobrim razlogom določa, da si predsednik KPK ne more sam izbrati namestnikov, saj prav heterogenost članov senata komisije, nad odločitvami katere ni nobenega drugega vsebinskega nadzora, pomembno zmanjšuje tveganja pristranskega delovanja senata, možnosti vplivanja na senat ter morebitnih političnih in drugih pritiskov.

Moram priznati, da občudujem držo namestnice predsednika KPK dr. Alme Maruške Sedlar, ki ni vrgla puške v koruzo, čeprav (še) ne more izvrševati svojega poslanstva, ker ji je pač to na zelo nizkoten način onemogočeno. Žal živimo v razmerah, v katerih takšno ravnanje predsednika KPK večini politikov ustreza, kljub temu pa še nisem izgubil upanja, saj večina pravnih izdelkov aktualnega neuravnoteženega senata KPK ne preživi sodne presoje.

FRANČIŠEK VERK, PREDSEDNIK SINDIKATA DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE