Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pripravila oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Izdelali so jo na podlagi načrtov integritete, ki so jih dolžne pripraviti šole same, lastnih opažanj oziroma prijav in poročanja medijev. Prepoznavajo predvsem tveganja pri zaposlovanju, prejemanju daril, javnem naročanju, oddajanju prostorov, izbiri učbenikov in izogibanju nasprotju interesov.
»Ugotovili smo, da v zvezi s posameznimi tveganji prihaja do razhajanj med zaznavami šol in zaznavami komisije,« je poudarila vodja centra za integriteto in preventivo Vita Habjan Barborič in izpostavila zlasti razhajanja na področju zaposlovanja v šolah. KPK je namreč pri najmanj četrtini prijav, ki jih je prejela med letoma 2011 in 2015, zaznala nepravilnosti na področju zaposlovanja. Pri tem gre predvsem za primere, ko ravnatelji zaposlijo svoje družinske člane, ter za zaposlovanje kandidatov, ki sploh ne izpolnjujejo pogojev za zaposlitev. Šole pa medtem področja zaposlovanja niso ocenile kot posebno problematičnega, je poudarila Habjan-Barboričeva.
»Moje mnenje je, da so to pavšalne trditve, sicer pa bi želel, da jih KPK podkrepi s konkretnimi številkami in imeni,« je oceno KPK komentiral ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Realna situacija pri zaposlovanju je namreč ta trenutek taka, da smo presrečni, če sploh dobimo ustreznega kandidata za razpisano nadomeščanje.« Pomanjkanje prijaviteljev je tako po Pečanovih besedah bistveno večji problem, kot pa je zaposlovanje družinskih članov.
Zaposlovanje v šolah: 45 prijav v petih letih
Pečan poudarja tudi, da podatek o deležu prijav, ki jih je KPK prejela v zvezi z nepravilnostmi pri zaposlovanju na šolah, ni dovolj zgovoren, in se sprašuje, koliko takih prijav so na komisiji dejansko prejeli. »Prepričan sem, da je v Sloveniji več področij, ki so bistveno bolj obremenjena s korupcijo,« je dejal.
Na KPK so nam pojasnili, da so med letoma 2011 in 2015 prejeli 45 prijav, ki so se nanašale na sume kršitev s področja zaposlovanja, od tega 38 pri osnovnih in sedem pri srednjih šolah. V letu 2015 je bilo slabe tri odstotke prijav na KPK povezanih s korupcijskimi tveganji na šolah.
Preganjanje kurjih tatov?
KPK je sicer na podlagi ugotovitev in prepoznanih razhajanj izdelala tudi priporočila o tem, kako se identificiranim tveganjem izogniti. Nekatera med njimi – denimo priporočila v zvezi s šolanjem otrok zaposlenih in priporočila, ki narekujejo jasno in javno objavljene kriterije ocenjevanja, da bi se izognili pritiskom staršev – po Pečanovih besedah kažejo na temeljno nepoznavanje delovanja šolskega sistema. »Večino tega, kar vsebujejo priporočila, šole že imajo,« je pojasnil. »Kriteriji ocenjevanja morajo biti po zakonu javno izobešeni in zapisani tudi na pisnih preizkusih znanja. Odstopanj pri teh kriterijih ne more biti.«
»Človeku se vsiljuje misel, da je treba s prstom kazati na potencialne kurje tatove, zato da se lahko veliki lopovi prosto sprehajajo,« je še dejal Pečan. »Moram reči, da sem ogorčen in zgrožen. Močno dvomim, da gre tukaj v resnici za ščitenje javnega interesa, saj ocenjujem, da so korupcijska tveganja v šolah skoraj zanesljivo med najnižjimi v državi.«
