V Romuniji je prišlo do največjih demonstracij po padcu diktatorja Nicolaeja Ceausescuja leta 1989. V vseh večjih romunskih mestih je ponoči s srede na četrtek protestiralo okoli 300.000 ljudi proti trem vladnim dekretom, ki so po meri politikom, obtoženim ali obsojenim korupcije. V Bukarešti, kjer je ponekod prišlo do spopadov s policijo, je več kot 100.000 ljudi kljub hudemu mrazu pet ur demonstriralo pred vlado in vzklikalo: »Lopovi!«, »Da vas ni sram!«, »Odstopite!«.
Socialdemokratska vlada, iz katere je zdaj protestno odstopil minister za gospodarstvo Florin Jianu, je ljudi pognala na ulice s torkovimi dekreti, v katere je zapisala, da je mogoče obsojenega korupcije poslati v zapor le, če se je okoristil z več kot 200.000 levi (44.000 evrov). Vlada 43-letnega premierja Sorina Grindeanuja to uradno opravičuje z gnečo v zaporih, jasno pa je, da je z dekreti pomagala (tudi) vodji socialdemokratov Liviuju Dragneaju, proti kateremu se je ravno v torek zaradi fiktivnih zaposlitev začelo sojenje, pri tem pa naj bi se okoristil s 100.000 levi. Vodja socialnih demokratov je bil zaradi volilnih goljufij že obsojen na dve leti pogojno, zaradi česar se je moral decembra, ko so socialdemokrati spet zmagali na volitvah, odpovedati premierskemu položaju. Vlada je parlamentu predlagala tudi amnestijo za 2500 obsojenih na manj kot pet let zapora, med katerimi je nekaj podkupljivih socialdemokratskih politikov.
Razvrednotiti dosežke tožilstva
Omenjeni dekreti pomenijo slabitev romunskega boja proti korupciji, ki je v zadnjih šestih letih v zapor pripeljal več kot 1500 politikov in visokih uradnikov, med njimi tudi nekdanjega socialdemokratskega premiera Adriana Nastaseja. Glavne zasluge za te aretacije ima Nacionalno protikorupcijsko tožilstvo (ADN), kjer delujejo mladi romunski pravniki, ki pa naj bi bili nekoliko bolj desno usmerjeni. 43-letna Laura Codruta Kövesi, ki vodi to skupino posebnih tožilcev, je zdaj izjavila: »Cilj vladnih ukrepov je omogočiti vsem politikom in visokim uradnikom, ki so obtoženi korupcije, da ne bodo odgovarjali za svoja kazniva dejanja.« Po njenih ocenah naj bi vladni ukrepi pomagali 2000 osebam, da bi se izognili sodnim postopkom.
Iz tujine prihajajo pomenljiva opozorila
Po Madžarski in Poljski tako zahodnim prestolnicam povzroča sive lase še stanje pravne države v Romuniji, le da gre tokrat za socialdemokratsko vlado. »Boj proti korupciji bi se moral nadaljevati, ne pa da se ga onemogoča. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnji razvoj dogodkov v Romuniji,« je izjavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Francosko, nemško, nizozemsko, belgijsko, ameriško in kanadsko veleposlaništvo v Bukarešti pa so skupaj objavila izjavo, v kateri piše: »Vladne odločitve bi lahko prizadele partnerstvo, ki temelji na naših skupnih vrednotah.« Grindeanu je neprepričljivo odgovoril, da je »boj proti korupciji ena od prioritet vlade«.
Na dekrete se namerava ustavnemu sodišču pritožiti predsednik Romunije Klaus Iohannis, sicer pripadnik nekoč zelo pomembne nemške manjšine in član desnosredinskih liberalcev. »Danes je dan žalovanja za pravno državo,« je dejal. »Absolutna večina v parlamentu ne more biti bianco menica za vse mogoče stvari.«
Socialdemokrati so torej spet pod pritiskom ulice. To se je že zgodilo leta 2015, ko je moral ob demonstracijah zaradi korupcijskih afer in požara v nočnem lokalu v Bukarešti s 64 smrtnimi žrtvami – oblasti so namreč dovolile delovanje diskoteke brez urejene požarne varnosti – s premierskega položaja odstopiti Viktor Ponta. To je tisti Ponta, ki se je moral še kot premier odpovedati doktorskemu nazivu, ker so mu dokazali plagiatorstvo.
