Prof. dr. Bojan Vrtovec, vodja programa za napredovalno srčno popuščanje na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana, edinem tovrstnem v Sloveniji, meni, da lahko odlične rezultate pripišemo reorganizaciji programa pred desetletjem in temu, da ima lahko Slovenija kot majhna država centralizirano obravnavo bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem, ki so kandidati za presaditev srca. Ker bolnike s popuščanjem srca iz drugih bolnišnic pravočasno usmerijo na njihov oddelek in so zato oskrbljeni pravočasno, je smrtnost bolnikov na slovenskem čakalnem seznamu za presaditev srca nižja, kot je v povprečju Evrotransplanta. Na presaditev srca trenutno čaka 56 bolnikov.

Ker je število razpoložljivih organov za presaditev omejeno, se vse bolj razvijajo tudi druge metode zdravljenja srčnega popuščanja: vse več bolnikom vsadijo aparat, imenovan umetno srce, prav tako se kardiologi trudijo »popraviti« srce z mehanskimi podpornimi sistemi in regenerativno medicino, ko v oslabelo srčno mišico vbrizgajo bolnikove matične celice, ki mišico okrepijo. Lani so v UKC Ljubljana zaznali velik porast zdravljenja z mehansko podporo srcu, saj so jo vsadili kar 19 bolnikom, ki se jim je stanje med čakanjem na presaditev tako poslabšalo, da so potrebovali drug način zdravljenja. Opravili so tudi 26 presaditev matičnih celic v srce.

Žal število presaditev srca v svetu v zadnjih letih stagnira, pojasnjuje Vrtovec. Število bolnikov, ki potrebujejo presaditev srca, pa se bo v prihodnje še povečevalo, saj se povečuje število bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem. Med njimi je tudi vse več mlajših ljudi, kot je bil Miha Gašperin, kar dodatno povečuje potrebe po presaditvah. lo