Družbeno omrežje instagram je staro že dobrih šest let, a še nič ne kaže, da se bo večanje števila uporabnikov kmalu upočasnilo. Mesečno ga namreč uporablja že 600 milijonov ljudi, le v zadnji polovici leta se je pridružilo sto milijonov novih uporabnikov. Povečano uporabo tega omrežja je opaziti tudi v Sloveniji, kjer ga dnevno uporablja 62.000 ljudi, kar je skoraj dvakrat več, kot jih novosti vsak dan preveri na twitterju, je ugotovila družba Valicon.
»Leta 2016 sva dobila okoli 15.000 novih sledilcev, pri nas se je zgodil nekakšen instagramski bum,« ugotavljata tudi zakonca Leban Trojar, ki sta profil igslovenia zagnala pred nekaj več kot štirimi leti. Ker sta takrat ugotovila, da na tem omrežju ni profila, ki bi predstavljal Slovenijo, sta se odločila, da ga ustvarita sama in prikažeta raznolike fotogenične lepote naše male dežele.
Uspešen konjiček
V odkrivanje sveta instagrama sta se Leban-Trojarjeva podala brez visokoletečih načrtov o tisočih sledilcev, s katerimi se lahko pohvalita danes. »Začelo se je kot konjiček in to tudi ostaja,« pove Sanja Leban Trojar. A nekaj se je od takrat vendarle spremenilo. Sprva sta večino fotografij posnela sama in se s komuniciranjem s preostalimi uporabniki trudila pridobiti sledilce. Zdaj pa se na omrežju vsakodnevno pojavi okoli 250 fotografij, označenih z njuno ključno besedo (#igslovenia), med katerimi izbereta objavljive.
Ampak kako se odločita, katera fotografija je tista prava? »Biti mora kakovostna in pritegniti tvojo pozornost. Ni pomembno, ali je zajeta s telefonom ali fotoaparatom. Avtor mora ujeti izstopajoč trenutek, ki pripoveduje zgodbo,« je razložila Leban-Trojarjeva in povedala, da je daleč največ všečkov dobila fotografija preprostega, a veličastnega osamljenega drevesa sredi travnika. Pri izboru fotografij je pomembna tudi raznolikost motivov, saj želita prikazati raznovrstnost krajev. »Če je motiv Bled, bo imela prednost fotografija, posneta s svežega zornega kota ali recimo neobičajen izrez,« je odločitve obrazložil Leban Trojar.
Če vam nikoli ni bilo jasno, kako priti do nekoliko zajetnejšega števila sledilcev, vam bodo naslednji nasveti zagotovo v pomoč. »Fotografiraj neprestano, objavi pa manj kot pet odstotkov posnetega,« najpomembnejšo mantro velikih instagramerjev povzame Leban-Trojarjeva. Objava naj se smiselno umešča v tematiko vašega profila, sporočilo pa naj bo jasno. »In ne pretiravajte s filtri, to fotografijo le zapaca!« je dodala.
Kdor jezika špara, kruha strada
Danes jima pri vsakodnevnem izboru fotografij za objavo na igslovenii pomaga okoli 30 navdušencev, njima upravljanje profila vzame približno dve uri na dan. »Takoj, ko bi se nehala ukvarjati z njim, bi zamrl,« je povedala Leban-Trojarjeva in poudarila, da je stik z drugimi uporabniki ključnega pomena. Prav s tem jima je skozi leta uspelo pritegniti zavidljivo število sledilcev. »Poleg osebnih profilov na instagramu obstajajo profili, ki objavljajo zgolj fotografije, zbrane pod določeno ključno besedo (ang. hubs, op. p.). Sčasoma lahko postaneš moderator takšnega profila in s tem del krogov, ki preučujejo smernice na instagramu. Tam pa izveš, kakšna taktika objavljanja deluje,« je razložil Zoran Leban Trojar.
Zaradi velike priljubljenosti Leban-Trojarjeva čutita tudi veliko odgovornost. »Lokacije, kot sta Slemenova špica pod Vršičem in Jamnik, so zaradi instagrama postale skoraj romarske. K temu je pripomogel tudi najin profil,« je povedala Leban-Trojarjeva. Zakonca sta pri izbiri fotografij previdna, saj jima je že nekaj izletnikov potožilo, da se zaradi poplave fotografov nekaterih lokacij izogibajo.
Nekaj preglavic jima povzročajo tudi objave nekaterih, ki posnemajo igslovenio. Na neki način jima to laska, a ker se pogosto zgodi, da s pretirano obdelavo fotografije uničijo, avtorstva pa ne navajajo, posnemovalci nanju nemalokrat mečejo slabo luč.
Instagram in turizem
Z vseprisotnostjo neprestanega fotografiranja se uveljavlja fototurizem, pri katerem popotniki turistične cilje izbirajo glede na to, kje lahko posnamejo osupljivejše fotografije. »Ljudje se zaljubijo v fotografijo na instagramu in želijo ta kraj obiskati, da bi ga fotografirali tudi sami,« je povedala Leban-Trojarjeva. Preprosto vodilo, kako pritegniti čim več ljudi, ne obstaja, a Leban-Trojarjeva poudarja, da je najpomembneje ustvariti zgodbo: »Za promocijo hotela ni dovolj objava tamkajšnjega točilnega pulta in zajtrka. To nikogar ne zanima.«
V tujini je v zadnjih letih postalo stalna praksa raziskovanje mest z instagramerji. »Moj zadnji izlet v Lizbono se je začel in končal z instagramerjem, ki me je počakal na letališču in mi razkazal mesto,« je dejala Leban-Trojarjeva. To početje sta zakonca želela pripeljati tudi v Slovenijo, a na poti stojijo zakoni. To bi bilo namreč, čeprav brezplačno, šteto za delo v turizmu, za kar je zahtevan izpit za turističnega vodnika.
Po končanem pogovoru o instagramu se je Zoran Leban Trojar napotil proti vratom, ki vodijo v zunanji del Nebotičnikove razgledne terase, kjer ob snemanju selfijev že zmrzuje nekaj srednješolk. »Ne morem iz svoje kože,« se je še nasmehnil in iz žepa potegnil mobilni telefon.
