Melania Trump kot prva dama ZDA za Slovenijo predstavlja neverjetno reklamo. Mirno lahko rečemo, da je Slovenijo postavila na zemljevid sveta. Je blagovna znamka, ki jo pozna ves svet. In ta blagovna znamka ima slovensko poreklo, kar nedvomno močno dviguje podobo celotni Sloveniji. Če smo si Slovenci še do nedavnega prizadevali tujcem pojasnjevati, kdo smo in kje smo, je danes dovolj omeniti, da prihajamo iz države, iz katere prihaja tudi prva dama ZDA. V poslu je tovrstna referenca zlata vredna in lahko pomaga pri prodaji slovenskih podjetij v tujini. Seveda samo pri tistih, ki že imajo pravi izdelek. Če tega nimaš, ti še tako dobra reklama ne more pomagati. V Lisci našim poslovnim partnerjem seveda ne pozabimo omeniti – malo za šalo, malo zares – da prihajamo iz istega kraja kot prva dama ZDA.
Številne znane slovenske manekenke so v preteklosti promovirale Liscino spodnje perilo in kopalke. Kako to, da k sodelovanju pred leti niste povabili Melanie Trump?Zakaj moji predhodniki k sodelovanju niso povabili Melanie Trump, ne vem, prepričan pa sem, da bi z njo posneli vse oglasne kampanje, če bi vedeli, da bo enkrat postala prva dama ZDA. Zagotovo bi bilo super, če bi zdaj lahko rekli, da je prva dama ZDA v preteklosti nastopala v oglasnih kampanjah za Lisco. Ampak tako je pač v življenju in poslu, da se stvari za nazaj žal ne da spreminjati.
Zgodba o uspehu Lisce se še zdaleč ni začela s krizo, ampak že nekaj let prej. Že leta 2005 ste sprejeli nekatere pomembne strateške odločitve, med njimi je bila tudi gradnja lastne blagovne znamke in prodaja prek lastnega prodajnega kanala. Kako je Lisci ob tako hudi konkurenci uspelo obstati tako na domačem kot tudi tujem trgu?Lisca je na trgu že 62 let in je eno redkih slovenskih podjetij, ki je začelo sistematično vlagati v prepoznavnost blagovne znamke že v prejšnjem sistemu. Vendar pa je na prehodu v novo tisočletje zamujala s sprejetjem nekaterih ukrepov, ki bi pomenili prilagoditev na nove, globalizirane tržne razmere. Leta 2005 smo se sicer že malo pozno, ampak še vedno pravočasno odločili za internacionalizacijo proizvodnje, postavitev lastne maloprodajne mreže in osredotočenje na lastno blagovno znamko.
Evropska tekstilna industrija je v krizi, o tem ni dvoma, vendar je treba pri tem povleči ločnico med tekstilno in modno panogo. V tekstilno uvrščam tiste proizvajalce, ki po naročilu proizvajajo za druge blagovne znamke in svojo ponudbo bazirajo na sposobnosti šivanja, v modno pa tiste, ki bazirajo izključno na lastni blagovni znamki, proizvajajo tam, kjer je stroškovno bolj ugodno, svojo ponudbo pa bazirajo na sposobnosti ustvarjanja novih, za trg zanimivih kreacij. In če je evropska tekstilna industrija v krizi, zato ker so se delovna mesta preselila v države s cenejšo delovno silo, bi za modno industrijo težko trdili, da je v krizi. Modna industrija se je v celoti prilagodila novim globaliziranim razmeram in je še vedno razmeroma uspešna.
Sicer se na trgu opaža, da se preference potrošnikov spreminjajo in da se razmeroma več denarja namenja za moderne tehnologije in najrazličnejše »wellness« storitve, vendar je rast prodaje modnih blagovnih znamk še vedno dokaj stabilna. Lisca se uvršča v modno in ne tekstilno panogo in to je, zelo posplošeno rečeno, tudi glavni razlog za naše uspešno poslovanje.
Zakaj so številna znana slovenska tekstilna podjetja, kot je bilo na primer Lisci sorodno podjetje Beti iz Metlike, končala tako klavrno?Mislim, da je glavni razlog prav v tem, da se ta podjetja niso pravočasno odločila za izključno usmeritev v lastno blagovno znamko in so bila vse preveč odvisna od naročil njihovih zunanjih pogodbenih partnerjev. Ti so potem, ko je Slovenija zaradi previsokih stroškov dela postala nekonkurenčna, naročila preselili v druge države. Vsa ta podjetja so imela dvojno težavo, ki je v nekem trenutku enostavno postala nerešljiva. Prvič, pri proizvodnji za druge blagovne znamke so se zaradi previsokih stroškov dela soočala z vse manjšimi naročili in posledično nezmožnostjo polnjenja velikih proizvodnih zmogljivosti. In drugič, ker so premalo sistematično vlagala v svojo blagovno znamko in niso imela zgrajene lastne maloprodajne mreže, so pri svoji blagovni znamki pospešeno izgubljala bitko z uveljavljenimi znamkami iz tujine, ki so brezkompromisno vstopile tudi na trge nekdanje Jugoslavije.
Znan je podatek, da so približno leto pred dokončnim prenehanjem delovanja v enem od podjetij, ki jih omenjate, stroški dela v strukturi prihodkov znašali skoraj 90 odstotkov, kar je seveda povsem neobvladljiva situacija. Druga zgodba pa je seveda vprašanje, kako in zakaj se je država kljub temu odločila, da bo s svojim vložkom to podjetje pomagala reševati.
Več kot 80 odstotkov izdelkov izvozite, največ na trge nekdanje Jugoslavije. Pred dobrim letom ste se odločili tudi za spletno prodajo modrčkov in spodnjega perila na Amazonu. Je večkanalna prodaja izdelkov bolj uspešna in koliko izdelkov prodate po spletu?Slovenski trg in trge nekdanje Jugoslavije uvrščamo med tradicionalne trge, na katerih je Lisca – nasprotno od tako imenovanih novih trgov, kamor uvrščamo vse druge države – desetletja gradila prepoznavnost lastne blagovne znamke. Na teh trgih smo v zadnjih desetih letih postavili sistem 130 lastnih in franšiznih prodajaln, na katerih temelji vodilni položaj naše blagovne znamke v regiji. Brez tega maloprodajnega sistema si ne predstavljam, kako bi sploh lahko normalno poslovali. V nekaterih državah, tudi v državah nekdanje Jugoslavije, se je namreč sistem maloprodaje na področju mode povsem spremenil. Glavnina ponudbe temelji na prodajalnah, ki ponujajo blago ene blagovne znamke. In če nimaš lastnih prodajaln, potem nimaš kje prodajati.
V Italiji, Nemčiji ali Franciji je to nekoliko drugače in možnosti za plasma blaga v prodajalne, ki ponujajo blago različnih blagovnih znamk, je še kar nekaj. V Nemčiji in Italiji se Lisca pojavlja v skoraj tisoč specializiranih butikih s perilom. Res pa je, da imajo v teh butikih vodilno pozicijo nekatere druge blagovne znamke. Na internetu največ prodamo v lastni e-trgovini, prodajamo pa tako prek Amazona kot tudi prek številnih drugih spletnih portalov. Tudi kanal prodaje prek interneta postaja vse bolj pomemben, je pa zaenkrat, in še nekaj časa bo, za omenjenima kanaloma distribucije prek lastne maloprodajne mreže in distributerjev še vedno na tretjem mestu.
Lisca skupno zaposluje okoli 700 ljudi, od tega v Sloveniji okoli 280. Koliko ljudi ste v zadnjih dveh letih zaposlili v Sloveniji in ali se tudi v Lisci spopadate s težavo pri pridobivanju strokovno usposobljenega kadra?Lisca v Sloveniji trenutno zaposluje 290 ljudi, poleg tega pa jih okoli 90 zaposluje tudi hčerinsko podjetje Inplet, ki proizvaja pletiva. V dveh letih se je število zaposlenih v Lisci povečalo za deset, vendar smo na novo zaposlili kar nekaj več ljudi, saj jih je v tem času kar nekaj odšlo tudi v pokoj. Ljudi smo zaposlovali v razvoju, prodaji in marketingu. Zaposlovali smo mlajše ljudi, ki smo jih ocenili kot perspektivne, seveda pa od njih pričakujemo, da se dodatno izpopolnijo v našem internem programu usposabljanja.
Kako komentirate podatek, da se je minimalna plača v zadnjih treh letih, kolikor traja gospodarska rast, zvišala samo za 1,6 evra, medtem ko so se čisti neto dobički gospodarskih družb leta 2015 povišali za neverjetnih 80 odstotkov?Ne smemo pozabiti, da se je minimalna plača z ukrepom Pahorjeve vlade leta 2010 povišala kar za 22 odstotkov. In to na višku krize, potem ko se je BDP v samo enem letu znižal za kar 8 odstotkov. BDP Slovenije trenutno ni veliko višji kot leta 2008, minimalne plače pa so višje za 25 odstotkov. Tudi to ne gre skupaj. Sicer pa bistvo problema pravzaprav ni v minimalnih plačah. Kot rečeno, vlada lahko administrativno povečuje minimalno plačo in druge obremenitve gospodarstva, vendar se bo posledično del podjetij enostavno prilagodil s selitvijo kapitala v države s cenejšo delovno silo.
Bistvo problema je, da vlada, pa ne samo ta, ampak tudi prejšnje, enostavno noče ali ne zna začeti projekta optimizacije stroškov v javni upravi, to je z zmanjšanjem oziroma odpravo preštevilnih zavodov, uradov, skladov, agencij, direktoratov, ki si jih tako majhna država, kot je naša, enostavno ne more privoščiti. Če bi se hkrati odrekla še takšnim in drugačnim svetovalcem ter posrednikom pri svojih nabavnih in prodajnih poslih, bi lahko bistveno optimizirala svojo porabo in posledično zmanjšala obremenitve gospodarstva. Z nižjimi obremenitvami gospodarstva pa bi prišle nove investicije, nova delovna mesta in tudi višje plače.
Čeprav pri slednjih po mojem mnenju ne gre pričakovati čudežev. Svet se je namreč preveč globaliziral in na svetu je še vse preveč ljudi, ki so delo pripravljeni opravljati za po naših standardih smešno nizko plačilo.
