S pomočjo spletne aplikacije Supervizor smo pripravili seznam 25 največjih prejemnikov proračunskega denarja na področju kulturnih in umetniških dejavnosti, v katerega so zajeti vsi prejemniki, ne glede na statusno pravno obliko, z izjemo javnih zavodov, skladov in agencij, saj je država v tem primeru njihov neposredni, zakonsko določeni financer.

Gre za nakazila v obdobju med januarjem 2012 in decembrom 2016. Ta vključujejo najrazličnejše oblike prejemkov: subvencije za programe in projekte, sredstva od prodaje (denimo knjig proračunskim uporabnikom – šolam, vrtcem, knjižnicam in podobno), sredstva za izvedbo (ko)produkcij (predvsem v primeru RTV kot financerja), nadomestila za uporabo del in tako dalje. Možno je, da so posamezni prejemki ali deli prejemkov v resnici povračila stroškov, vračila v primeru preplačila davkov ali prejemki iz naslova dobljenih sodnih sporov, iz podatkov o prejemkih iz sektorja država pa nujno ne izhaja, da je prejemnik tudi končni koristnik teh sredstev.

Tovrsten seznam smo prvič pripravili pred natanko petimi leti, ko smo zajeli devetletno obdobje med 2003 in 2011. Med obema seznamoma pričakovano prihaja do posameznih razlik, ki kažejo, da so se v zadnjih petnajstih letih posamezni producenti še dodatno okrepili, drugi kot »veliki« prejemniki proračunskih sredstev vzniknili tako rekoč na novo, tretji pa po prejemkih občutneje nazadovali.

Založništvo: pomembna je prodaja knjižnicam in šolam

Na vrhu seznama se v zadnjih petih letih ni nič spremenilo: še vedno so tam pretežno založbe. To velja za največji slovenski založbi, Mladinsko knjigo in Učila International (na seznamu iz leta 2012 smo jo pomotoma izpustili), ki podobno kot ostale založbe znaten del prejemkov ustvarita s prodajo knjig knjižnicam, šolam, vrtcem. Na tretjem mestu je Avrora AS, distributer knjig in spletna knjigarna (Galarna), katere najpogostejši partner so prav tako knjižnice in šole. Podobno dejavnost nekoliko nižje na seznamu opravlja Buča.

Med drugimi večjimi prejemniki so Beletrina, Modrijan, Škuc, Društvo slovenskih pisateljev in založbi Miš in Sanje. Z izjemo slednje so bile vse na seznamu petindvajsetih že pred petimi leti, z njega pa so izpadle Nova revija, ki je šla v stečaj, in založbe Didakta, Litera in Slovenska matica, ki so krčile programe zaradi kriznih tržnih in javnofinančnih okoliščin.

Največji trdno v sedlu

Druga večja skupina prejemnikov so filmski producenti; med 25 največjimi jih je sedem. Pred petimi leti je bil največji prejemnik zavod Vertigo, zdaj je to Perfo; prvi sicer še vedno prednjači kot največji prejemnik sredstev Slovenskega filmskega centra, a ga slednji po prejemkih iz sektorja država prehiti kot »večji« prejemnik naročil RTV Slovenija. »Nov« veliki filmski subjekt po prejemkih je Gustav film, s seznama sta izpadla Produkcijska skupina Mangart in Bela film, na samem vrhu pa ni več Arsmedie, kar bržkone predvsem odraža daljši produkcijski cikel v filmski industriji, kjer pogosto večletnemu nastajanju dražjih in bolj javno podprtih filmov sledijo manjše produkcije.

Prejemki so se v zadnjih letih primerjalno izrazito zvišali zavodu En-Knap, edinemu slovenskemu stalnemu ansamblu sodobnega plesa, ki upravlja s Centrom kulture Španski borci. Na seznamu 25 največjih scenskih nevladnih producentov ostajajo Bunker, Mini teater in Maska, pridružuje pa se jim Exodos, ki so se mu nakazila zvišala predvsem v letu 2012, ko je bil eden ključnih partnerjev EPK. Edina glasbena producenta na seznamu 25 ostajata Društvo slovenskih skladateljev in zbor Carmina Slovenica. Seznam zaključuje edini izraziti interdisciplinarni subjekt, mariborski KID Kibla.

Med vidnejšimi producenti, ki jih na seznamu ni več, je ob že omenjenih še KUD Franceta Prešerna, ki se je v zadnjih letih ukvarjal predvsem s kriznim menedžmentom in prodajo nepremičnine, prihodki od države pa so mu v zadnjih letih skoraj povsem usahnili.

,