Komunalna podjetja na svojih dvoriščih skladiščijo že več kot 6000 ton ločeno zbrane odpadne embalaže, ker številne zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) odpadkov nočejo prevzeti, so včeraj opozorili v Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS. Samo pri ljubljanski Snagi je kup tolikšen, da je viden že iz vesolja. »V tem trenutku začasno hranimo več kot 2400 ton embalaže, kar ustreza velikosti ene do dveh dvoran Tivoli,« je povedal pomočnik direktorja ljubljanskega javnega podjetja Igor Petek.
Razlog povečevanje dobičkov
Ponekod odpadna embalaža na odvoz čaka že tretje leto, njeno skladiščenje pa ni poceni. »V ljubljanski Snagi vse leto skladiščimo v povprečju 1100 ton neodpeljane embalaže na mesec, od tega je več kot 800 ton od družbe Interseroh. Strošek skladiščenja embalaže več kot sedem dni znaša 13.200 evrov na mesec oziroma dobrih 158.000 evrov na leto,« so pojasnili v podjetju.
Povsem enako neodgovorno je po besedah direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca ravnanje DROE z nagrobnimi svečami. Več kot 200 ton odpadnih sveč je trenutno na dvoriščih komunalnih podjetij, ki ne vedo, kaj z njimi,« je opozoril.
Razlog, da pooblaščene družbe ne prevzemajo odpadne embalaže, je po Zupančevem mnenju v pomanjkljivi zakonodaji in še bolj v šepavem nadzoru, kar nekatere DROE izkoriščajo za zniževanje svojih stroškov in izboljševanje poslovanja na račun komunalnih podjetij in drugih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki se morajo zato ukvarjati s temi odpadki. »6000 ton neprevzetih odpadkov pomeni, da je nekdo privarčeval 700.000 evrov,« je prostodušno ocenil direktor ene od šestih DROE na slovenskem trgu, Zoran Rodič iz Embakoma. Podjetje so prav zaradi stalnih težav pri predajanju odpadne embalaže leta 2013 ustanovila večinoma javna komunalna podjetja.
Po sedmih letih ministrstvo še kar molči
Sistem ravnanja z odpadno embalažo namreč ne deluje že vse od leta 2009. »Pred tem letom sta delovali dve DROE, ki sta za 70.000 ton odpadne embalaže letno pobrali 15 milijonov evrov embalažnine (to plačujejo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, op. p.). Danes deluje šest družb, ki za 93.000 ton odpadne embalaže poberejo skupno pet milijonov evrov embalažnine,« jedro problema opisuje Rodič.
Največ težav imajo komunalna podjetja z DROE Interseroh. Direktorica Darja Figelj je za Dnevnik že pojasnjevala, da so interpretacije o tem, koliko odpadne embalaže bi morali prevzeti, različne zato, ker ni jasno, koliko odpadne embalaže vsako leto sploh zberejo komunalna podjetja. Ta odgovarjajo, da podatke imajo in jih tudi redno sporočajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, a jim nekatere DROE ne verjamejo.
Na pristojnem ministrstvu za okolje in prostor se medtem niti po sedmih letih agonije in dveh obremenjujočih revizijskih poročilih, ki sta med drugim odnesli takratnega okoljskega ministra Karla Erjavca, ne zganejo. Na zadnja opozorila komunalnih podjetij so odgovorili le, da bo okoljska inšpekcija skladno s prioritetami dela in vloženo prijavo komunalne zbornice preverila, ali DROE res ne prevzemajo vse embalaže, kot bi jo morale.
»Če zaloge odpadne embalaže iz leta 2016 ne bodo odstranjene z dvorišč komunalnih podjetij do konca februarja 2017, bomo v Zbornici komunalnega gospodarstva skupaj z izvajalci javnih služb zbiranja odpadkov organizirali protestni shod pred poslopji pristojnega ministrstva in vlade,« je napovedal Zupanc.
