Primeren je samo pepel, ki ostane po gorenju čistega lesa (ne na primer iz lesonita, pohištva, pobarvanega lesa, železniških tramov), ki ne vsebuje lepil, topil, ostankov premazov in barv.
Kako pa je z lesnimi peleti?Iz trdega lesa bomo dobili več pepela kot iz mehkega, poleg tega vsebuje več hranil. Za vrt ni primerna nobena snov, ki je ali še vsebuje topila, veziva, lepila. Zato vedno preverimo, kaj je osnovni vir za pripravek. Če je vir za pepel snov, ki vsebuje dodatne nezaželene snovi, ga ne uporabimo.
Kaj pa premog?Premog oziroma njegov pepel gotovo ni primeren dodatek za vrt. Vsebuje namreč sledi snovi, ki so škodljive. Glede na to, da potrebujemo zelo malo pepela, si res lahko privoščimo kakovostnega in ne njegovega približka, ki bi bil povrhu morda še škodljiv. Pepel iz premoga tudi ne vsebuje kalija in tudi zato ga ni smiselno dodajati na vrt.
Kaj priporočate, da naredimo s pepelom? Na kakšen način najbolj ohranimo njegovo vrednost do pomladi?Pepela nikoli ne puščamo zunaj, da bi ga lahko spiral dež, saj bi izpral kalij iz njega. Hranimo ga v posodi s pokrovom, da ostane suh. Suhega dodamo tudi v kompostni kup. Prav tako ga ne posujemo na vrt v debeli plasti – kalij se bo iz njega izpral, namesto tega pa bomo dobili sivo godljo, ki bo pretirano alkalizirala posuti predel vrta in poškodovala tam posajene rastline.
Ga lahko dodamo v kompostnik?Pepel je čudovit dodatek za kompostni kup. Kompost bo bogatejši s hranili, kar zveča njegovo vrednost za vrt. Ne dodamo pa vsega hkrati, ker je bazična snov in bi večje količine preveč dvignile pH-vrednost komposta in tako vplivale na življenje bakterij in deževnikov ter jih motile pri njihovem delu. Najbolje je imeti pepel shranjen v zaprti posodi in z njim le popršiti vsako plast komposta posebej. Če imate v kompostu veliko kislih snovi (na primer ostankov sadja), boste s pomočjo pepela lahko preprečili njegovo zakisanost, zvišali njegov pH. Kislost in bazičnost najlažje preverjamo z lakmusovim papirjem.
Kdaj ga lahko damo na vrt?Najbolje je, da ga na vrt dodamo spomladi in jeseni pa tudi vedno, ko so težave. Koristi predvsem korenovkam (korenje, pastinak), grahu in fižolu, sadnemu drevju in seveda paradižnikom. Pomanjkanje kalija v zemlji opazimo pri paradižnikih tako, da ostane plod okoli peclja zeleno-rumen in olesenel, tam nikoli povsem ne dozori.
Kakšne so resnične prednosti oziroma koristi lesnega pepela?Lesni pepel vsebuje kalij in alkalizira vrtno prst. Kalij je zelo pomemben element za vrt, zato je lesni pepel odličen dodatek. Tako kot pri ljudeh tudi pri rastlinah kalij uravnava količino vode, tako da je njihovo tkivo čvrsto in sočno. Ravno tako ima pomembno nalogo pri procesu prehajanja hrane skozi rastlino in ustvarja sladkorje in škrob. Brez dovolj kalija so rastline občutljivejše za sušo, zmrzal, škodljivce in bolezni.
Pa vendar je treba pepel uporabljati po zdravi kmečki pameti, kajne?Bolj ko so tla bazična ali kisla, manj hranil je dostopnih rastlinam, zato nima nobenega smisla pretiravati. Z vrtom ni dobro delati na pamet, zniževati in višati pH-vrednost zemlje, dodajati hranila na pamet. O vsebnosti hranil lahko sklepamo na osnovi tega, katere rastline, vključno s pleveli, dobro uspevajo, katere pa ne. Kot že rečeno pa pH-vrednost zemlje najlažje izmerimo s pomočjo lakmusovega papirja, in to pred dodajanjem pepela in tri, nato pa še šest mesecev kasneje. Za vrt, velik 100 kvadratnih metrov, je dovolj 5 kilogramov pepela, ki ga lahko dodamo neposredno v zemljo ali kompostni kup, katerega vsebina nato pristane na vrtu. Seveda pa nima nobenega smisla dodajati kalij na vrt, kjer ga je že tako ali tako dovolj.
Kdaj ne uporabljamo pepela na vrtu?Pepela ne dodajamo na vrt, če ima vrtna zemlja pH-vrednost več kot 7,5 in je torej bazična. Večini zelenjave ustreza pH-vrednost zemlje od 6,5 do 7, se pravi, rahlo kisla do nevtralna. Narobe bi bilo posipati pepel okoli rastlin, ki imajo raje kisla tla, na primer borovnice, rododendroni. Prav tako ne tam, kjer boste imeli posajen krompir – čeprav ima rad kalij, saj lahko povečana bazičnost zemlje spodbudi razvoj glivičnih bolezni, ki napadajo krompir.
Lahko pepel uporabimo še za kaj drugega?Nekaj pepela je dobro imeti vse leto shranjenega v zaprti škatli, saj nam vse leto pride prav na vrtu. Z njim posujemo fižol in druge rastline, ko jih napadejo uši. Res varčno in nežno ga rastlinam dodamo tako, da staro najlonsko nogavico napolnimo s pepelom in z njim posipamo mlade rastlinice, ko vzklijejo na vrtu, predvsem tiste, ki so pogosta tarča škodljivcev (fižol, zelje, korenje). Pepel lahko uporabimo tudi proti peronospori v vinogradu. Pepel čez noč namočimo v vodi, zjutraj precedimo, razredčimo in s pripravkom škropimo. Posipanje pepela neposredno na tla vsaj nekoliko odvrne tudi polže (žal le tako dolgo, dokler se ne namoči). Pri domači pripravi in uporabi pepela kot nadomestilo za apno pa moramo vedeti, da domači pripravki niso vedno enaki, zato tudi niso vedno enako učinkoviti.
Na kakšen način ga lahko uporabljamo pri shranjevanju pridelka? V čem je njegova posebna vrednost?Pepel na plodove, ki jih shranimo v njem, deluje razkužilno, hkrati pa preprečuje izsušitev. Paradižnike lahko v njem shranimo za več mesecev, celo za pol leta. Izberemo le povsem zdrave in nepoškodovane plodove. Pepel najprej večkrat presejemo, da odstranimo vse večje koščke in nam ostane le mehak in gladek pepel. Nato v kartonasto škatlo v plasteh izmenično nalagamo pepel in paradižnike tako, da se paradižniki med seboj ne morejo dotikati.
