Iz poročila Veterinarske higienske službe (VHS) o odvozu poginulih prostoživečih ptic in perutnine, ki ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsak dan objavlja na svoji spletni strani, je mogoče razbrati, da je VHS z območja Lendave že v soboto, 28. januarja, odpeljala 24 mrtvih labodov, neuradno pa smo izvedeli, da so jih včeraj dodatno našli še 74. Poginili naj bi v gramoznici Lakoš blizu reke Ledave pri Lendavi.
VHS je do 30. januarja prevzela nekaj manj kot 200 poginjenih divjih ptic in perutnine, od tega 62 labodov, v Nacionalnem veterinarskem inštitutu pa so do včeraj okužbo z virusom ptičje gripe potrdili pri trinajstih labodih. Deset jih je bilo okuženih s podtipom H5N8 in trije s podtipom H5N5, ki za človeka po zagotovilih medicinske stroke naj ne bi bila nevarna. Najbolj svež primer potrjene okužbe z virusom H5N8 je od včeraj, in sicer gre za laboda, ki je poginil v Markovcih ob Ptujskem jezeru. Štiri poginjene labode so včeraj znova našli tudi v bližini Pragerskega, kjer se je letošnji izbruh ptičje gripe v Sloveniji tudi začel.
Ptičja gripa tudi pri domači perutnini, ne zgolj pri divjih pticah
Konec minulega tedna so po Nizozemski, Hrvaški, Italiji, Nemčiji in Črni gori tudi v Sloveniji prvič potrdili okužbo divjih ptic s podtipom aviarne influence H5N5, in sicer pri treh labodih grbcih, ki so jih našli ob reki Krki v občini Brežice. Tudi ta sev ptičje gripe je visoko patogen. Dr. Brigita Slavec, vodja nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarnio influenco, je nedavno za naš časnik takole pojasnila, kaj to pomeni: »Visoko patogeni virusi aviarne influence imajo sposobnost, da se razmnožujejo v vseh organih in tkivih, tisti z nizko patogenostjo pa navadno povzročijo le omejene spremembe, na primer vnetja dihal in prebavil. Živali sicer zbolijo, vendar je obolevnost nizka, pogin pa ni visok. Kadar gre za okužbo perutnine z visoko patogenimi virusi, pa ti povzročajo visok pogin, poginejo lahko tudi vse živali v jati.«
V večini evropskih državah so okužbo s ptičjo gripo potrdili tudi pri domači perutnini, ne le pri divjih pticah. Slovenija je poleg Irske, Finske, Španije, Švice in Črne gore ena redkih držav, ki je to (še) ni doletelo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato rejce poziva, naj svojo perutnino varujejo pred morebitno okužbo. »Največje tveganje za prenos aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo ter z virusi kontaminirana krma in voda. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom (poginjene ptice, izločki prostoživečih ptic …),« pojasnjujejo.
