Medtem ko so sindikati kritični do omejitve bolniške odsotnosti na eno leto, ki jo v novi zakonodaji napoveduje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, si delodajalci želijo še uvedbe treh dni bolniške brez plačila in drugih dodatnih zaostritev. Uvodno tipanje reforme na ekonomsko-socialnem svetu je že pokazalo, da bodo pogajanja zelo zahtevna, ravno pri bolniških odsotnostih pa bodo kompromise iskali ob povsem nasprotujočih si stališčih.
Delodajalcem in sindikatom pa so skupni pomisleki glede vodenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po novem. Zakonodaja, ki naj bi jo ministrica v javno razpravo poslala jutri, predvideva ukinitev skupščine ZZZS in uvedbo devetčlanskega sveta.
Nasprotna pogleda na zdravstvo
»Argumenti za ukinitev upravnega odbora in skupščine ZZZS nas niso prepričali,« je dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki vodi upravni odbor ZZZS. Sindikate pa veseli reformna predpostavka, da je javno zdravstvo učinkovito pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za prebivalce. »To sporočilo velja izpostaviti, saj smo slišali tudi drugačne trditve,« je opozorila.
Drugače na zdravstvo gledajo v Združenju delodajalcev Slovenije. Generalni sekretar združenja Jože Smole izpostavlja stališče EU, da je zdravstvo tržna dejavnost z močno socialno komponento. »To je v popolnem nasprotju z izhodiščem ministrstva za zdravje.«
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh meni, da reformni predlogi gospodarstvo predvsem obremenjujejo. Še zlasti nasprotujejo širitvi plačevanja prispevkov za zdravstvo na pasivne dohodke, na primer na dividende, najemnine, obresti in dobičke iz kapitala. Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je opozoril, da še vedno niso dobili gradiv s finančnimi izračuni. »To je ključno, da bi lahko preverili utemeljenost predlaganih rešitev,« je dejal. Po njegovem tudi še ni razvidno, ali bo bolnikom zaradi reforme na voljo kaj boljše in hitrejše zdravljenje. »Bo Marko, ki že dve leti čaka na operacijo kolka, čez dva tedna končno prišel na vrsto?«
Za začetek mesec in pol javne razprave
Kolar-Celarčeva napoveduje, da bodo njeni načrti v prihodnjih treh do štirih letih prinesli dodatnih 310 milijonov za zdravstvo. S tako imenovanim zdravstvenim nadomestilom, ki naj bi ga plačevali glede na dohodke, pa nameravajo zbrati približno toliko kot danes z dopolnilnim zavarovanjem. Torej slabe pol milijarde evrov. Kratkoročno nameravajo zdravstveno blagajno razbremeniti z enkratnim državnim odkupom njenih terjatev, kar bodo po ministričinih besedah verjetno urejali s sprejemom zakona po nujnem postopku.
Kako pa se namerava Kolar-Celarčeva lotiti pogajanj s socialnimi partnerji? Imenovali bodo posebno skupino, za javno razpravo pa bo na voljo 45 dni. Dogovarjanje bi sicer lahko trajalo tudi bistveno dlje, so dali vedeti po včerajšnji seji ekonomsko-socialnega sveta.
