Danes mineva natanko eno leto, odkar je človeška ribica na steno akvarija v Postojnski jami izlegla prvo jajčece. Danes v posebnem jamskem laboratoriju, katerega lokacija ostaja skrivnost, veselo miga 21 mladih človeških ribic. V dolžino merijo okoli 6 centimetrov in vse kaže, da nikoli ne bodo zaživele v naravnem okolju.
Upravljalec Postojnske jame Marjan Batagelj je nad fenomenom uspeha ohranitve številnega zaroda navdušen in pojasnjuje, da so najtežjo odločitev sprejeli konec lanskega aprila, ko so celoten kamen z jajčeci in z njega že odpadla jajčeca prenesli v posebej zaščiten prostor oziroma podzemni laboratorij. Nepopisno veselje in hkrati skrb za prihodnost je prinesel maj, ko se je iz jajčeca izlegla prva ličinka. Julija pa se je tedaj še 22 ličink začelo samostojno prehranjevati. Vseskozi so njihov razvoj spremljali z infrardečo kamero. »Imamo za okoli 17.500 ur redkih in dragocenih posnetkov, s katerimi lahko pokažemo razvoj čisto vsakega jajčeca. Z vidika znanosti je to izjemnega pomena,« pravi Batagelj, saj so dosedanji zapisi o človeških ribicah redki in večkrat na meji domišljije.
Ostajajo v akvarijih
Človeške ribice imajo trenutno še oči, ki naj bi jih po dosedanjih teorijah koža prerasla čez dve ali tri leta. Svojo dokončno velikost med 20 in 30 centimetri pa naj bi dosegle v 11 ali 12 letih. »Vse te dosedanje ugotovitve bomo sedaj lahko natančno spremljali in ugotavljali, ali tudi resnično držijo,« pravi Batagelj. Sedanje človeške ribice so namreč prve, ki jim lahko natančno določijo starost. O starosti vseh doslej v naravnem okolju in brez prisotnosti kamer izleženih človeških ribic namreč zgolj ugibajo.
Bolj ali manj jasno pa je, da bodo te človeške ribice najverjetneje vse življenje ostale v akvarijih. »Njihovo spuščanje v naravno okolje je po mnenju strokovnjakov neprimerno. V naravi verjetno ne bodo preživele, poleg tega bi lahko predstavljale nevarnost biotski raznovrstnosti podzemnega sveta, saj so hranjene umetno,« pravi Batagelj.
V znamenju 200-letnice
Prihodnje leto bodo v Postojni praznovali 200-letnico odkritja notranjih delov jame. Aprila 1818 je namreč postojnski domačin in jamar Luka Čeč odkril dotlej skrite rove in podzemne dvorane. Nanje je naletel po naključju ob pripravah na obisk avstrijskega cesarja. Že leto kasneje je jama sprejela prve turistične obiskovalce, njihovo skupno število pa naj bi se v prihodnjem jubilejnem letu povzpelo čez 38 milijonov. V Postojnski jami bodo zato vse letošnje leto posvetili pripravam na jubilejno leto. Želijo si, da bo pomen slednjega prepoznala tudi država in bo praznovanje postalo nacionalni projekt.
