»Če želiš imeti v Washingtonu prijatelja, si kupi psa,« je modrost 33. ameriškega predsednika Harryja Trumana, ki se je je držalo veliko njegovih predhodnikov in naslednikov. Američani so se pred kratkim poslovili tudi od Boja in Sunny, »prvih psov« ZDA, ki sta z družino Obama zapustila Belo hišo. Kako priljubljena sta bila portugalska vodna psa, kažejo poslovilna sporočila Američanov na twitterju pa tudi prejšnji zapisi novinarjev. »Je čeden kosmatinček, njegova kot smoking obarvana čno-bela dlaka pa zelo primerna za uradna srečanja v Beli hiši,« je zapisal novinar časnika Washington Post, v New York Timesu pa so v maniri sto dni vlade objavili članek o njegovih stotih dneh na položaju »prvega psa ZDA«. Bo je bil tudi glavni junak več otroških knjig, po njem so naredili plišasto igračo, med drugim pa je bil gost v pogovornih oddajah pri Jimmyju Fallonu in Ellen DeGeneres.
Po pozabljenega psa poslal rušilec
Največkrat so z umazanimi tačkami marmor v mogočni washingtonski zgradbi mazali ravno kužki, ki so nekaterim celo pomagali do ponovne izvolitve. Leta 1944, ko se je Franklin D. Roosevelt boril za četrti mandat, je na Aleutih ponesreči pozabil svojega najzvestejšega spremljevalca, škotskega terierja Falo, ponj pa nato poslal kar ameriški rušilec. Račun za pot so poravnali davkoplačevalci, zaradi česar se je predsednik znašel pod plazom kritik. »Lahko kritizirate mene, mojo soprogo in družino, nikar pa se ne spravljajte na mojega psa. Škot je in zaradi vseh teh navedb o zapravljanju ogromnih vsot denarja zanj bo postal besen,« je del govora, sedaj znanega pod imenom Fala, ki naj bi Rooseveltu pomagal osvojiti še en mandat. Fala je tudi edini ameriški predsedniški pes, ki so ga počastili s kipom v Washingtonu. Lyndon B. Johnson je imel več psov, skorajda obseden pa je bil z mešanko Yuki, ki jo je njegova hči našla zavrženo na bencinski postaji. Oskrbniku psov je tu in tam naročil, naj mu katerega od njih zvečer prinese v spalnico, in nekoč je domnevno dejal: »Saj veš, da ne bi z nikomer raje spal kot z Yuki.« Kaj je na to rekla njegova soproga, ni znano. Psička mu je delala družbo v Ovalni v pisarni (kjer sta nekajkrat »zapela« v duetu) in bazenu, z njo pa je zaplesal tudi na hčerini poroki. Po posredovanju prve dame Yuki ni sodelovala pri poročnem fotografiranju.
Kužke v Beli hiši so neobičajne delala tudi njihova imena – Johnson je imel dva angleška braka (beagla) Him (On) in Her (Ona), na preprogi Ovalne pisarne pa so dremali še Predsednik, Veto, Gospodična Beazley, Sweet Lips (Sladke ustnice), Millie in Liberty (Svoboda). Številni domači ljubljenčki pa so imeli vstop v Belo hišo prepovedan – na primer osel, ki ga je prejel George Washington, aligator Johna Quincyja Adamsa (njegovi soprogi so družbo delale sviloprejke) pa krave, koze in ovce, ki so skrbele za lično urejeno travo na posestvu, sloni in orli Jamesa Buchanana in mladiči tigra, ki jih je Martin Van Buren po nasvetu kongresa podaril živalskemu vrtu. Tam se je končala tudi zgodba rakuna Rebecce, sicer enega bolj osovraženih štirinožnih prebivalcev Bele hiše. Ljubljenka soproge Calvina Coolidga je na grozo zaposlenih z velikim veseljem in ostrimi kremplji trgala vse, kar se je dalo – od najlonk do oblazinjenega pohištva. A ji zaradi težkega življenja pred predsedniškim razkošjem kaj veliko niso mogli zameriti. V Belo hišo je namreč prišla z namenom, da obogati mizo ob zahvalnem dnevu, a se je družini zdela simpatična in ubogljiva ter jo je tako rešila gotove smrti.
Tito kot Roosevelt
Absolutni zmagovalec po številu in raznolikosti živalskih vrst je zagotovo Theodore Roosevelt, ki je v začetku 20. stoletja na zelenici Bele hiše postavil pravi živalski vrt s kačami, jazbecem, levom, hijeno, zebro in petimi medvedi, prostor pa se je našel tudi za bolj običajne domače živali – pse, mačke, konje, ptice, podgane in morske prašičke. Morda vas to spomni na Josipa Broza - Tita, ki je na Brionih v prostem času užival v lastnem safariju, obogatenem z živalmi, ki jih je po večini dobil kot diplomatska darila. Med bolj eksotičnim življem so izstopali slon, zebra, žirafa in indijska antilopa, k ravnovesju in evropski »normalnosti« pa so pripomogli konji, ovce, jeleni, mufloni, zajci, pavi… Kakšen takšen barvit pernati primerek tu in tam srečamo pred ljubljanskim parlamentom, a jim vstop v slovenski hram demokracije ni dovoljen. Po drugi strani ima v predsedniški palači ob mizi Boruta Pahorja častni prostor zlata ribica Princeska (za kameli, ki ju je leta 2009 kot premier prejel od libijskega predsednika Moamerja Gadafija, tam ni prostora), medtem ko je imel nekdanji predsednik Janez Drnovšek raje štirinožce – z angleškim mastifom Arturjem sta se skupaj celo predala vegetarijanstvu. Naziv najbolj nenavadne slovenske politične hišne ljubljenke pa si zagotovo zasluži Ančka, opica Ivana Krambergerja, ki je s svojo prisotnostjo na njegovi rami nenavadnim shodom dajala dodatno ekstravaganco.
