Deset dni po začetku stečaja Peka, od katerega mineva natanko eno leto, je na račun tržiške družbe prispel milijon evrov. Peku je ta znesek nakazal gradbinec Rudis, ki ga je pred nekaj leti prek družbe Cottagon odkupil liechtensteinski poslovnež Franz Scheitz. Podlaga za nakazilo izhaja iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Peko nastopal v konzorciju s še nekaj partnerji pri gradnji tovarn obutve v Alžiriji. V spodleteli posel je sprva vložil sredstva, leta 1981 pa s sodelujočimi v projektu sklenil sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij.
Z milijonom evrom, ki je nepričakovano prišel na Pekov račun, bi stečajna upraviteljica Peka Tadeja Tamše lahko poplačala del terjatev do nekdanjih delavcev, ki so skupaj prijavili za okrog dva milijona evrov terjatev.
Za alžirski milijon pravda z državno DSU
Toda izločitveno pravico nad prejetimi alžirskimi sredstvi je prijavila državna Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), naslednica Slovenske razvojne družbe. Po prepričanju DSU terjatev ni bila nikoli upoštevana v otvoritveni bilanci Peka, zato je na podlagi zakonodaje prešla v last in upravljanje DSU. Prav zato so v DSU v stečajnem postopku Peka prijavili terjatev iz leta 1981 dogovorjenega sporazuma in izločitveno pravico na tej terjatvi. »Poplačilo takšne terjatve namreč ne more biti predmet stečajne mase,« so poudarili v DSU.
Po njihovih pojasnilih so od družbe Koto, ki je prav tako sodelovala v alžirskem poslu, že prejeli dober milijon evrov. Nakazali so ga v državni proračun. Ker alžirska terjatev ni bila upoštevana niti v otvoritvenih bilancah Rudisa in Trima, so v DSU proti obema družbama, kot sopodpisnicama sporazuma, vložili tožbene zahtevke. Tako kot Rudis, ki je do prodaje veljal za zdravo jedro propadlega Primorja, je tudi Trimo v lasti tujcev, in sicer poljske finančne družbe Innova Capital.
Kot je povedala Tamšetova, bo o tem, komu pripadajo alžirska sredstva, ki jih hrani na posebnem računu, odločalo sodišče. Pri tem je poudarila, da si je Rudis za izterjavo alžirske terjatve do Peka zadržal 200.000 evrov. A dokler sodišče ne bo odločilo, komu pripada milijon evrov, sodnega postopka za pridobitev po njenem prepričanju previsokih zadržanih sredstev ne namerava sprožiti.
Od približno enajst milijonov evrov vrednega Pekovega premoženja ga je Tamšetovi do zdaj uspelo unovčiti za okoli milijon evrov. Predvidoma v začetku marca bo ponovno naprodaj hčerinska družba PGP Inde, eden od vodilnih evropskih proizvajalcev podplatov. Izklicna cena bo enaka kot na prvi javni dražbi, torej 757.000 evrov, novost pa je, da se bo družba tokrat prodajala z zniževanjem cene. Tamšetova je dejala, da za nakup PGP Inde, ki najema približno 10.000 kvadratnih metrov Pekovih nepremičnin v Tržiču in zaposluje okoli 100 delavcev, obstaja interes, imen kupcev pa ni želela razkriti.
Propadli Peko ima v Tržiču v lasti okoli 30.000 kvadratnih metrov nepremičnin. Razen tistih, ki jih uporablja PGP Inde, jih Tamšetovi ni uspelo oddati v najem niti tisoč kvadratnih metrov. Ena od redkih najemnic v Tržiču je znana modna oblikovalka obutve Alja Novak Viryent.
Po napovedih Tamšetove bo celotni poslovno-proizvodni kompleks v Tržiču, katerega tržna vrednost je ocenjena na 2,3 milijona evrov, likvidacijska vrednost pa znaša približno 1,8 milijona evrov, težko prodati. Kupec PGP Inde bi sicer lahko kupil del nepremičnin, ki jih podjetje zdaj uporablja, vendar gre le za tretjino Pekovih nepremičnin. Zato Tamšetova razmišlja o razdelitvi ogromne nepremičnine s petimi nadstropji in njeni prodaji po delih.
Hrvaški Peko prodan
Doslej je Tamšetovi uspelo prodati poslovalnici v Novi Gorici in Celju, nekaj opreme, manjših strojev in hčerinsko hrvaško družbo Peko Split. Za 12.000 evrov jo je prevzela družba Jadran Kapital. Na podlagi hrvaške insolvenčne zakonodaje se je Peko Split znašel v tako imenovanem predstečajnem postopku, kot je pojasnila Tamšetova, pa je celotno njegovo premoženje zastavljeno pri bankah. Po njeni oceni bo moral prevzemnik, če bo želel vzpostaviti normalno poslovanje, Peko Split dokapitalizirati.
Skoraj celotno Pekovo premoženje je zastavljeno. Tisto, ki ni, pa bo po napovedih Tamšetove porabljeno za plačilo visokih sprotnih stroškov. »V kolikšnem deležu bodo zaposleni poplačani, težko napovem. Blagovna znamka, ki ni zastavljena, je sicer ocenjena na 374.000 evrov, vendar bo tolikšen znesek zanjo težko iztržiti,« je napovedala Tamšetova. Poleg tega je bremen prost le en poslovni prostor in nekaj manjših parcel, ki pa so brez prave vrednosti.
V stečajnem postopku Peka so upniki prijavili za okoli 11 milijonov evrov terjatev. Od tega je bilo zavarovanih za 5,45 milijona evrov, navadnih oziroma nezavarovanih za 3,2 milijona evrov, pogojnih terjatev za 162.000 evrov, prednostni upniki, v veliki večini zaposleni, pa so skupaj prijavili za 2,1 milijona evrov terjatev.
