Vrnitev skladiščnika Uroša Smiljića v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je še eden v vrsti primerov, ko bolnišnice ob sumih korupcije ne uporabijo možnosti izredne odpovedi. Smiljić, ki so ga konec lanskega leta le začasno suspendirali, je osumljen posredništva pri preskakovanju čakalnih vrst. Tudi ob aferi Zlate palice, ki je konec leta 2013 pokazala na sporne odnose z dobavitelji, so bili v UKC Ljubljana in drugih bolnišnicah zelo predvidni. Vrsta osumljenih je sicer izgubila dotedanja pooblastila pri javnem naročanju, še naprej pa so lahko opravljali svoje delo, na primer zdravniško.
Javni sektor se odpovedi zaradi korupcije boji
Med redkimi zaposlenimi, ki so v največji bolnišnici v zadnjih letih dobili izredno odpoved, je bil zdravnik Ivan Radan, danes osumljen šestih umorov pacientov. Radan se je na odpoved odzval s tožbo. Na prvi stopnji je njihova odločitev »zdržala«, so spomnili v bolnišnici, višje sodišče pa o Radanovi pritožbi še ni odločilo.
Za izredno odpoved so se leta 2013 odločili tudi v primeru kirurga Franca Planinška, potem ko se je izkazalo, da je v operacijsko sobo pripeljal svojega mladoletnega sina. Vrhovno sodišče je dalo lani prav bolnišnici.
Ko gre za sume korupcije, pa v bolnišnicah s svojimi zaposlenimi ravnajo precej bolj v rokavicah. »Nočemo postopkov, ki bi lahko pomenili tveganje za visoke stroške, če bi se delavec vrnil,« je o Smiljiću, ki se po odpravi hišnega pripora na delovno mesto ni vrnil, ker je ostal na bolniški, pojasnjeval generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač.
Gre za dopuščanje korupcije ali zgolj strah, da bi izredna odpoved »padla« na sodišču? V celotnem javnem sektorju v takih primerih pogosto prevlada strah, opaža predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. »Sodni postopki so dolgotrajni, pogosto pa se končajo v prid delavca. Delodajalci v javnem sektorju zato velikokrat pustijo, da stvari ostanejo, kot so. Sami tega ne bodo rešili. Morda bi bilo treba zakonsko znižati standarde, ki določajo, kdaj je izredna odpoved upravičena,« meni Vesel. Tovrstne ideje sicer razburijo sindikate, je spomnil. Druga možnost je, da bi večja pooblastila dobili organi, ki ugotavljajo nepravilnosti. Tudi na računskem sodišču bi lahko na primer v okviru revizije in presoje popravljalnih ukrepov zahtevali, da se posameznik z neko dejavnostjo v javnem sektorju ne sme več ukvarjati, je ponazoril Vesel.
Pravi trenutek za odpoved
Predsednik sindikata UKC Ljubljana Matija Cevc meni, da bi lahko direktorji bolnišnic izredno odpoved uporabili potem, ko je bila proti zaposlenemu vložena obtožnica zaradi sumov korupcijskih dejanj. To sicer še ne zagotavlja, da bo odločitev o odpovedi »zdržala« na sodišču, je opozoril. Direktorji pa imajo razen odpovedi in suspenza, po katerem se delavec vrne v službo, na voljo še prerazporeditev zaposlenega na drugo delovno mesto. To mora biti enako zahtevno kot dotedanje, zanj pa mora biti predvidena tudi enaka raven izobrazbe. »Niso pa na vseh delovnih mestih enaka tveganja korupcije. Zaposleni se bo seveda razburil, če ga prerazporedijo, a njegov delodajalec ima to pravico.«
V sindikatu menijo, da je vsak nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde. »Res pa je v primeru korupcije dokazovanje težje. Alkoholiziranost na delovnem mestu je mogoče takoj dokazati, prav tako je lažje dokazati običajno krajo.« Kadar ocenijo, da njihovi člani nimajo prav, jim to povedo in jih v pravdnih postopkih pred sodiščem ne zastopajo. »Sindikat ni tu zato, da ščiti lenuhe ali lumpe. Zaščititi mora tiste, ki bi se jim lahko zgodila krivica. Ko situacija ni povsem jasna, se odločimo za zaščito delavca,« je dodal Cevc.
