Portreti žensk, uspešnih v ekonomiji, politiki, športu, umetnosti in grass-roots aktivizmu, ki jih je videti na v soboto odprti razstavi v Zürichu, dosledno odražajo 45-letno pot znamenite ameriške fotografinje Annie Leibovitz, ki se je uveljavila z delom za revije Rolling Stones, Vanity Fair in Vogue. Sproščena in živahna, z značilno dolgimi, rahlo zmršenimi sivimi lasmi, je 67-letna umetnica nekaj dni pred odprtjem razstave novinarjem pojasnila, kako je izbrala ženske, ki jih je portretirala: »V svetu obstajajo številna pomembna vprašanja – in obstajajo ženske, ki ta vprašanja odražajo. Rada bi pokazala, kaj vse danes predstavljajo ženske in kakšno vlogo v družbi lahko imajo. Te ženske so lahko navdih za mlada dekleta, kot so navdih mojim trem hčeram.«
Portreti disidentke Aung San Su Či, senatorke Elisabeth Warren, transspolnega modela Caitlyn Jenner, slikarke Agnes Gund, pevke Adele in vrste drugih, ki so nekaj posebnega na svojih področjih, so nastali v obdobju šestih mesecev, tik pred odprtjem prve razstave v Londonu januarja lani. Nekatere od njih niso svetovno znane, kot na primer Andrea Rosas, odvetnica, ki zastopa ženske žrtve spolnega nasilja, ali Denis Manong, medicinska sestra, ki skrbi za paciente, okužene z virusom hiv, toda vse so uspešne osebnosti, ki so premikale ustaljene meje.
Nič več skozi moške oči
Razstava Women: New Portraits je nadaljevanje projekta Women, ki je nastal leta 1999 v sodelovanju s pisateljico in aktivistko Susan Sontag, fotografinjino dolgoletno partnerko, ki je umrla leta 2004. »V tistem času sva iskali ženske, ki bi imele visok položaj v poslovnem svetu, kar ni bilo lahko. V časopisih in revijah so bile predstavljene zgolj s svojim videzom, skozi moške oči, midve pa sva želeli pokazati nekaj drugega. Danes je veliko več takšnih žensk in opažam, da so veliko bolj pogumne in ozaveščene.«
Zanimiva zgodba spremlja portret teniških zvezdnic, sester Serene in Venus Williams. Ko je Serena v četrtfinalu odprtega prvenstva ZDA leta 2015 premagala Venus, sta se sestri objeli, fotografija tega dolgega objema pa je bila objavljena na naslovnici revije Time. »To stran sem odtrgala, prilepila na hladilnik in rekla svojim najstniškim hčerkam: Onidve sta sestri!« pojasnjuje Annie Leibovitz. »Eno leto je trajalo, da sem dobila termin s sestrama Williams. S svojo fotografijo sem hotela ujeti ta isti trenutek in pokazati, kakšen odnos imata.«
Raje k zobarju kot na slikanje
Najtežje je bilo delati z Jane Goodall, znano primatologinjo, v smehu prizna Leibovitzeva: »Na voljo mi je dala samo osem minut. Povedala mi je, da sovraži fotografiranje in da bi šla veliko raje k zobozdravniku.« Edini portret, ki manjka na razstavi, je portret Angele Merkel, trenutno morda najvplivnejše ženske na svetu, ki je zaradi terorističnega napada v Berlinu odpovedala že dogovorjeni termin.
Fotografinja, ki je podprla predsedniško kandidaturo Hillary Clinton, ne skriva svojega nezadovoljstva z novim predsednikom ZDA: »Zdaj, ko imamo za predsednika človeka, ki je znan po svojih primitivnih izjavah o ženskah, se moram s to razstavo še bolj potruditi. Moramo se upreti, kajti naša temeljna prepričanja so napadena. Veste, Hillary Clinton ni v zaporu, še vedno je med nami, tudi Barack in Michelle Obama sta tukaj, pa še mnogi drugi. Najboljša stvar, ki se je zgodila, je ta, da toliko ljudi protestira in išče rešitev.«
Sponzor: švicarska banka
Razstavo Women: New Portraits organizira in sponzorira švicarska banka UBS, s katero je začela Annie Leibovitz sodelovati leta 2014, ko jo je ta angažirala za svojo reklamno kampanjo. Po tistem so ji vodilni ljudje UBS ponudili nadaljnje sodelovanje in jo vprašali, kaj bi želela početi. »Odvrnila sem jim – Women: New Portraits. Niso mi postavili nobenih omejitev. Tega projekta nikoli ne bi mogla narediti v sodelovanju s kakšnim muzejem ali umetniškim centrom. Veste, to je kot v renesansi, imate močnega podpornika, ki razume vašo umetnost.«
Banka UBS, ki je namenila milijone švicarskih frankov za izboljšanje svoje podobe po vrsti velikih poslovnih škandalov, je plačala vse stroške gostovanja razstave v Londonu, Tokiu, San Franciscu, Singapurju, Hong Kongu, Mexico Cityju, Carigradu, Frankfurtu, New Yorku in naposled Zürichu. Vstopnice v vseh mestih so bile brezplačne. Kakšen honorar je dobila Annie Leibovitz, ostaja dobro varovana skrivnost.
Ob odprtju razstave v Zürichu je UBS napovedala petletno poslovno kampanjo, s katero si želi pridobiti več ženskih klientk. Na vprašanje, ali se počuti izrabljeno za poslovne namene svojih podpornikov, Leibovitzeva odgovarja: »Nikakor ne. Poskušajo se približati poslovnim ženskam in to je dobro. Zelo sem ponosna na vse, kar smo dosegli skupaj, toliko pomembnih dogodkov smo pripravili, z razstavo vred. Tako dobrega odmeva sploh nismo pričakovali. Toda to še ni vse, Zürich ni zadnja postaja, in s projektom ženskih portretov bom nadaljevala.« Banka UBS bo sicer obdržala pravice do tiska fotografij iz cikla Women: New Portraits, ki jih bo dodala svoji zbirki približno 35.000 umetniških del visoke vrednosti.
Skrb za lokacije
Avtorica je vztrajala, da mora biti razstava vselej umeščena na nekonvencionalna prizorišča, ki imajo zgodovinski pomen. Tako je razstava v Zürichu postavljena v betonski zgradbi stare transformatorske postaje, razstava v New Yorku je bila v nekdanjem ženskem zaporu, ki bo kmalu postal ženski center, v Londonu pa v nekdanji hidravlični centrali. Seveda se ni bilo mogoče izogniti vprašanju, ali bo Annie Leibovitz naredila tudi portret nove prve dame ZDA, Melanie Trump. »Da, verjetno ga bom. Morala bom razmisliti, kako bi se ga lotila.«
