»Prvič sem bila na poligonu varne vožnje na Vranskem. Super je in veliko novega sem izvedela. Z dodatno pridobljenim znanjem pa bo vse še lažje,« nam je dejala Maja Veselko iz Ljubljane, ena tistih upokojenk, ki za volan vedno sedejo dobre volje in pri vožnji uživajo, zato se je tudi pridružila prostoferjem. »Nekoč sem se znašla na ledeni površini in danes sem slišala, da sem odreagirala pravilno,« je bila ponosna Veselkova, ki vozi tudi ljudi s težavami v duševnem razvoju. Kot pravi, so predvsem starejši vozniki tisti, ki so zaradi novodobnih krožišč in tudi pravil na cesti pogosto zmedeni, zato je prav, da vsaj tisti, ki so pogosto na cesti, obnavljajo svoje znanje.

Električno vozilo v Radljah in Slovenskih Konjicah

Posredovanje prevozov sodi v projekt Zlata mreža, s katerim se trudijo starejšim ljudem olajšati življenje v domačem okolju. Del tega projekta so prostoferji, ki jih tisti, ki jih potrebujejo, pokličejo na brezplačno številko 080 10 10. »Vseh prostoferjev je v Sloveniji trenutno 106, od tega največ v Ljubljani, kjer je tudi potreb največ. A tako v Ljubljani kot drugod bi jih potrebovali še veliko več, saj je tudi drugje starejših, ki potrebujejo nujne prevoze, vsak dan več. Le 12, in to v občini Radlje ob Dravi, pa je takšnih, ki za prevoze uporabljajo električni avtomobil, ki ga je za te namene kupila občina,« je povedala vodja Zlate mreže Eva Jelnikar Mrak.

Letos se v projekt Zlata mreža vključuje tudi občina Slovenske Konjice, kjer bodo prostoferjem prav tako dali na voljo električno vozilo. Med tistimi, ki v Radljah že vozijo starejše z električnim avtomobilom, je tudi Maks Pečonik, ki je pred tem prevoze ponujal s svojim vozilom. A je to, kot pravi, tudi velika odgovornost. »Zato bi si želel, da bi prostoferjem v primeru, če bi prišlo do prometne nesreče, kljub temu da je avto zavarovan, ponudili tudi ustrezno pravno pomoč,« je izpostavil dilemo Pečonik, ki je bil vesel novih izkušenj na poligonu.

Mnogi potrebujejo tudi pogovor

»Trudimo se, da bi k projektu nagovorili tudi še več podjetij, ki bi nam ponudila tako vozila kot tudi bone za gorivo ali ugodnosti pri zavarovanju,« si želi Jelnikar-Mrakova, ki se zaveda, da bi bilo tudi prostoferjev zagotovo več, če starejši ne bi bili v finančnih težavah. Zadeva je za zdaj izključno prostovoljna. Zato je prav, da se prostoferjem oddolžijo na kak drug način. Eden teh je tudi trening varne vožnje, ki so jim ga omogočili in ga je ponudila AMZS. Te geste je bil zelo vesel Ljubljančan Rajko Primc, ki pri projektu sodeluje od samega začetka. »Zdaj imam že veliko stalnih sopotnikov. Saj veste, starejši ljudje se te navadijo, ti zaupajo in so za to, kar jim omogočiš, tudi zelo hvaležni. Večinoma pa vozim starejše gospe,« nam je povedal Primc.

Inštruktor varne vožnje Vojko Safran meni, da so prostoferji, četudi gre za upokojence, zelo izkušeni vozniki. Kljub temu je bil trening varne vožnje zanje koristen. »Starejši vozniki pogosto nimajo prav nastavljenega sedeža ali volana, zato lahko v primeru trka pride do hudih poškodb. Na to jih seveda opozorimo. Prav je tudi, da vedo, kako v vozilih delujejo napredni sistemi, kot so ABS, ESP in drugi, ter kako je treba odreagirati v primeru nenadnega zdrsa vozila in v drugih nepričakovanih situacijah na cesti,« je sklenil Safran.