Lesni pepel na vrtu

Lesni pepel vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem pa tudi za kakovost cvetov in plodov. Pomanjkanje kalija pri paradižniku prepoznamo po orumenelem, nikoli dozorelem olesenelem vrhu paradižnika, listi pa postanejo pegasti in nagubani. Veliko kalija potrebujejo križnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), gomoljnice in korenovke (krompir, korenje, gomoljasta zelena) in plodovke (paradižnik, jajčevec, paprika). Pepel pomaga tudi zaščititi rastline pred ušmi in polži, zato ga nekaj shranite v vedru za sprotno porabo med rastno sezono.

V tleh deluje bazično, zato lahko z njim uravnavamo pH vrednost prsti. Zelo rade ga imajo tudi vrtnice – ne le zaradi prepotrebnega kalija, pač pa tudi zaradi uši. Koristi vsem rožnicam (cvetočim rastlinam, ki nam dajejo plodove: sadno drevje, jagodičevje in trta). Pri jagodičevju in drugih rastlinah, ki bolj ljubijo kisla tla (rododendroni, azaleje, hortenzije, rese, borovnice) moramo paziti, da z njim ne bomo dosegli ravno obratnega učinka. Te rastline namreč ne marajo bazičnih, pač pa kisla tla.

Za shranjevanje paradižnika

Lesni pepel razkužuje in preprečuje izhlapevanje, zato je idealen za dolgotrajno shranjevanje paradižnika. Pred kratkim je Unicef objavil novico, da pridelovalci v Burundiju uporabljajo prav to metodo, po kateri shranijo prevelike količine paradižnika v času pobiranja in ga nato po višji ceni prodajo izven sezone. Sveži paradižnik se v lesnem pepelu, ki ga je treba trikrat ali štirikrat presejati, da odstranimo večje koščke in ostane le zelo fin, mehak pepel, obdrži do tri mesece ali celo dlje.

Za shranjevanje so primerni le sveže nabrani in nepoškodovani paradižniki, ki so zreli, vendar ne premehki. Kartonsko ali leseno škatlo ali pleteno košaro obložimo s papirjem, nato pa na dno enakomerno razporedimo približno štiri centimetre visoko plast čistega pepela. Nanjo položimo paradižnike s pecljem navzdol in jih prekrijemo s tanko plastjo pepela. Nadaljujemo, dokler škatla ni polna, ter jo shranimo v hladnem in suhem prostoru. Koža paradižnika je po nekaj mesecih v pepelu sicer zgubana, sredica pa ostane sočna. Če boste torej v letošnji sezoni pridelali več paradižnika, kot ga sproti pojeste, preizkusite to metodo in se z njim sladkajte tudi pozimi.

Vir: Gajin vrt, www.wire.farmradio.fm