Edina razlika med »socialdemokrati« in domnevno levim delom vladajoče SMC na eni strani ter Cerarjem in vso desnico na drugi strani, je bila pri zadnji epizodi z zakonom o tujcih samo še v tem, koliko glasov poslancev naj bi bilo potrebnih za »zakonito« kršenje ustave: tudi domnevna levica je bila pripravljena svečane ustavne zaveze, dane ob ustanovitvi države, kršiti, če bi bilo za to 60 poslancev - Cerar in »zmerna desnica«, če bi za to glasovalo 46 poslancev (ali tudi le 24 od njih), za Janševo SDS je bilo pa še to preveč. V tako bednih razmerah je Brglezov upor Cerarju seveda vreden vsega priznanja - a vendarle ne pozabimo: ob 60 poslanskih glasovih je bil tudi on pripravljen zamižati pred kršitvami ustave in Ženevske konvencije. Poslanci »združene levice« so edini ves čas vse gnile kompromise zavračali.
Cerarja in SMC njihovo koketiranje z naraščajočo ksenofobijo ne bo ohranilo na oblasti. Po naslednjih volitvah, če ne bodo takrat že povsem izginili, lahko tam ostanejo le še kot privesek desni vladi (ali desni privesek k levo-sredinski vladi). Ksenofobne zakonodaje potem morebitni desni vladi niti ne bo treba šele vzpostavljati, saj njene temelje sprejema že Cerarjeva vlada, že dalj časa. Zdaj seveda čakamo na to, kaj bosta na tako grobo kršenje temeljnih izhodišč naše ustave rekla najprej varuhinja človekovih pravic in nato ustavno sodišče.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče 24
