Geografske označbe (GO) ni mogoče primerjati s številnimi GO za pršut, ker gre za dve različni kategoriji GO. GO Teran spada med redke tako imenovane indirektne GO, pri katerih ime izdelka ni enako njegovemu generičnemu poimenovanju. Zato v takih primerih ni treba dodajati pridevnika (na primer kraški); to je razlog, da se takšne GO imenujejo indirektne GO. V nasprotju s takšnimi razmeroma redkimi GO absolutno prevladujejo, torej so najbolj pogoste, tako imenovane direktne GO, pri katerih zadevni izdelek ohranja svoje generično ime (na primer pršut ali pri vinih refošk) in temu generičnemu imenu je potem seveda treba obvezno dodati še pridevnik, ki označuje regijo, iz katere zadevni izdelek izhaja. Pršut je generično ime in zato obstajajo številne direktne GO: kraški pršut, parmski pršut, istrski pršut… in seveda je potem logično, da pri takšnih oznakah ni težav, kot pravi dr. Aleš Kuhar. Teran kot redka indirektna GO, ki je ravno zaradi te posebnosti še toliko bolj dragocena, pa je pač nekaj posebnega in jo je zato treba braniti z vsemi pravnimi sredstvi. In Slovenija bi naredila veliko napako, če bi sedanji indirektni GO Teran dodala pridevnik »kraški«, ker bi s tem sama posredno priznala, da je ime teran nekakšno generično ime, in bi s tem pravzaprav pritrdila Hrvaški, ki trdi, da je ime teran ime sorte. To pa seveda ni res, saj je znano, da je teran pridelan iz sorte refošk – kar velja tudi za hrvaški teran.
DR. BOJAN PRETNARVojna za teran ali bitka za oslovo senco, 2
V intervjuju v Objektivu (21. januarja 2017) dr. Aleš Kuhar pravi: »Dejansko se postavlja vprašanje, zakaj takrat Slovenija ni zaščitila vina kraški teran. Po Evropi imamo, od Italije do Portugalske, desetine zaščitenih pršutov, ki so si mnogokrat še bolj podobni kot ti dve vini, pa proizvajalci nimajo težav.«
