To so bili dnevi ponosa in slave močne Al Kaide, ves svet je drgetal pred njenimi skrivnimi pripadniki in satanskim umom Osame bin Ladna, vse dokler ga v največjem lovu na človeško glavo v vsej zgodovini ameriški specialci niso našli tam bogu za hrbtom na severu Pakistana, ga likvidirali in vrgli v ocean, nakar je vsa hierarhija gigantske organizacije razpadla, vsaka njena filiala pa je začela voditi svojo politiko, dokler se nista pojavila kalif Abu Bakr Al Bagdadi in Islamska država ter nekoč slavno Al Kaido končno izrinila z naslovnic svetovnih časopisov, tako da je ta tiho utonila v pozabo.
Na koncu se vedno pojavi nekdo, ki je mlajši in še bolj nor, še močnejši, še hujši, še bolj pretkan in še bolj brezvesten, tako je v življenju in zgodovini, vedno je tako v obrobnih mestnih četrtih in v mafijskih filmih in nič drugače ni niti med svetovnimi terorističnimi karteli. Sekalci glav kalifa Bagdadija so kmalu prestrašili svet z do tedaj neznanimi grozodejstvi in najmračnejšimi načini ubijanja, ki so si jih izmislili, tako grozljivimi in okrutnimi, da se nam ugrabitelji in bombaši Al Kaide v primerjavi z njimi zdijo kot izvidniški odred fantovske katoliške šole, nekoč zločestega Osame bin Ladna pa se po tem, ko se je pojavila IS, spominjamo skoraj kot britanskega gentlemena, ki je izgubil stavo s svojim brivcem.
Če bi danes avtobus ameriških upokojencev na počitnicah v Egiptu ustavili bombaši Al Kaide, bi si babice v poliestrskih havajskih srajcah z olajšanjem obrisale pot s čela in jih veselo ozmerjale: »Zaradi teh brad in oblačil smo mislile, da ste iz Islamske države!«
To je frustrirajoče, verjamem, tako da je človeku skoraj žal za vodjo nekdaj zloglasne Al Kaide, v kateri si danes neuspešno prizadevajo ponovno nekako prestrašiti svet in užaljeno kažejo na vojščake Islamske države kot na razpuščeno drhal morilcev, ki ne spoštuje boljših vojnih navad, viteških pravil in fair playa.
Ameriška SITE Intelligence Group je tako pred nekaj tedni dešifrirala in objavila sporočilo Ajmana Al Zavahirija – egiptovskega zdravnika, ki je po likvidaciji zamenjal bin Ladna – v katerem novi vodja Al Kaide obtožuje kalifa Al Bagdadija, da po islamskem svetu o njih širi klevete in laži, ko trdi, da je Al Kaida ne samo pripravljena sodelovati s kristjani, ampak da tudi nima nič proti iraškim šiitom. »Lažnivci vztrajajo pri svoji lažnivosti,« se v nemočnem gnevu priduša Al Zavahiri in pojasnjuje, da nikoli ni rekel, da bo sodeloval s kristjani, ampak le, da jih bo pustil pri miru, če bodo spoštovali šeriatsko pravo, kot tudi ni res, da nima nič proti šiitom, ampak nasprotuje samo napadom na šiitske civiliste.
»Večkrat sem jim že rekel, naj prenehajo z eksplozijami na tržnicah, v molitvenih prostorih in džamijah in naj se osredotočijo na varnostne in policijske sile, vojsko in šiitske milice!« se tako pritožuje Ajman Al Zavahiri, ki se očitno ne zaveda, kako staromodno in smešno zveni novemu naraščaju mladih teroristov, ko pravi, da bi pustil pri miru lojalne kristjane in šiitske civiliste. A prav tako zveni vodja nekdaj strašne Al Kaide kot vsak malopridnež srednjih let, ki ne razume današnje objestne mladine, tako da ni čudno – če malo bolje razmislite – da je za levantinske mulce Al Kaida nekaj takega, kot za naše otroke Deep Purple.
Vedno je bilo tako v življenju in zgodovini, tako je tudi v obrobnih mestnih četrtih in v mafijskih filmih: neštetokrat ste videli pri Coppoli in Scorseseju, da se stari mafijski šefi pritožujejo, kako novi mulci ne spoštujejo ne hierarhije ne tradicije ne navad, da trgujejo z drogo, razmetavajo z denarjem in pobijajo ženske in otroke.
Na koncu se vedno pojavi nekdo, ki je mlajši in še bolj nor, še močnejši, še hujši, še bolj pretkan in še bolj brezvesten, tako obstajajo tudi mlajši in še bolj nori od Bagdadija. Čeprav je njegova Islamska država še vedno vodilna teroristična sila – po nedavno objavljenih podatkih britanske družbe IHS Markit, ki se ukvarja z obrambno-varnostno analitiko, je Bagdadijeva organizacija odgovorna za skoraj petino od štiriindvajset tisoč lanskih napadov v svetu in za kar štirideset odstotkov od vseh petindvajset tisoč ubitih v teh napadih – dobro obveščeni Matthew Henman, urednik IHS-ove medijske hiše Jane's in šef njihovega Centra za terorizem, trdi, da so se že pojavili »novi mulci«.
»Na primer Fateh Al Sham, nekdanja Al Nosra, ki bo v letu 2017 vse bolj pritegovala pozornost svetovne javnosti: ta skupina predstavlja potencialno bolj dolgoročno in resnejšo grožnjo, kot je Islamska država,« opozarja tako Henman na teroristično organizacijo emirja Abu Mohamada Al Julanija, brezvestnega mladega »šejka Osvajalca«, o katerem ne vemo skoraj nič in ki se je odločil, da bo odjebal tako Al Kaido kot Islamsko državo.
Tako ne bo dolgo, ko se bo strašni kalif Abu Bakr Al Bagdadi pritoževal nad tem objestnim mulcem, zaradi katerega mulci ponorijo in pobijajo vse, kar vidijo, njihove in naše, šiite in sunite, vse dokler se v veličastnem finalu, v neposrednem prenosu prek youtuba z osemdesetimi kamerami v visoki ločljivosti, tudi sam ne bo raznesel, opasan z dvestomegatonsko jedrsko bombo domače izdelave.
Vedno se, vam pravim, na koncu pojavi nekdo, ki je mlajši in bolj nor.
