Vodstvo Snage in Mestne občine Maribor je vznejevoljil predlog uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave odpadkov. Če bo vlada sprejela predlagano besedilo, ki so ga spisali na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi bila onemogočena izvedba okoljskega projekta, ki v mestu zamuja že vrsto let.
Leta 2015 so v Mariboru napovedali uvedbo tako imenovane strategije krožnega gospodarstva. V skladu z njo so odpadki pravzaprav surovina in potencialni vir zaslužka. Za izvedbo strategije pa je nujna izgradnja sortirnice. O njej v Mariboru razmišljajo že najmanj deset let, vse od zaprtja odlagališča v Dogošah. Zadnja leta je imela mariborska Snaga sklenjeno pogodbo s podjetjem Salomon, ki je od nje prevzemalo mešane komunalne odpadke, jih sortiralo v lenarškem obratu in jih nato izvozilo v Avstrijo. Podjetju, ki ga prek povezanih podjetij lastniško obvladuje družina Odlazek, je Snaga lani plačevala 114 evrov za tono odpadkov.
Prav zaradi bojazni, da bo ta cena še naraščala, naj bi bila ekonomsko upravičena gradnja lastne sodobne sortirnice, ki bi omogočala kar 70-odstotno reciklažo. Približno 12,5 milijona evrov vredna naložba v dobrih 4000 kvadratnih metrov velik objekt za mehansko obdelavo odpadkov naj bi se izplačala tudi zato, ker bi Snaga potem služila tudi z »uvozom« komunalnih odpadkov iz številnih okoliških občin.
Svetniki ovadili župana in direktorja
Na papirju je skratka projekt brezhiben. V mariborski realnosti pa močno zaudarja. Spomladi je celo sprožil hud politični spor v mestu. Andrej Fištravec je tedaj odslovil vršilca dolžnosti direktorja mestne uprave Darka Frasa, ki je prej javno opozarjal na nedorečenost projekta in izražal dvom o transparentnosti in zakonitosti izpeljanih postopkov.
Frasova opozorila niso ustavila mestne oblasti. Ta si je prizadevala za najem desetmilijonskega posojila, saj Snaga nima lastnega denarja za izvedbo investicije. Vendar se je načrtovani posel zataknil na mestnem svetu, v katerem je prevladal dvom o zakonitosti zadolžitve, 15 mestnih svetnikov pa se je celo podpisalo pod kazensko ovadbo zoper župana Fištravca, direktorja Snage Cveta Žalika in tedanjega vršilca dolžnosti direktorja mestne uprave in predsednika nadzornega sveta Snage Damjana Laha. Očitali so jim nevestno delo, oškodovanje javnih financ, zlorabo položaja ali uradnih pravic ter zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Vsi trije so ostro zanikali kakršno koli nezakonito ravnanje.
Projekt pa ni zastal zgolj zaradi nasprotovanja mestnega sveta, temveč tudi zaradi odločbe agencije za okolje (Arso), ki je Mariborčanom zavrnila izdajo okoljskega soglasja. Arso je namreč presodil, da ni mogoče natančno opredeliti, kako bo prekladanje bioloških odpadkov v sortirnici vplivalo na okolje.
Projektu je rdečo luč prižgalo tudi ministrstvo za finance, ki je potrdilo Frasove pomisleke. Ocenilo je namreč, da je naložba v sortirnico že v temelju sporna. Med drugim je opozorilo na neurejen pravni status Snage. Fištravec namreč še zmeraj ni udejanjil sklepa mestnega sveta iz leta 2013, ki je terjal preoblikovanje Snage iz gospodarske službe v javno podjetje. Po mnenju ministrstva, ki je občini očitalo, da skuša zaobiti zakon o financiranju občin, je nezakonit tudi predviden nepremičninski vložek občine za izvedbo projekta.
Zaradi vseh naštetih razlogov se gradnja sortirnice še zmeraj ni začela. In se je Maribor zdaj znašel v situaciji, da mu utegne država z novo uredbo dokončno onemogočiti izvedbo projekta.
Fištravec: Odredba je kukavičje jajce
Njen osnutek namreč predvideva, da bi mešane komunalne odpadke obdelovali le v obstoječih centrih za ravnanje z odpadki, ki morajo zagotavljati tako mehansko kot biološko obdelavo, je včeraj opozoril direktor Snage. Če bo vlada sprejela uredbo, tudi ne bo mogoče izpolniti pisma o nameri, ki ga je Snaga lani podpisala s ptujsko občino, in sicer da naj bi ptujske odpadke nekoč obdelovali v mariborski sortirnici. Predsedniku vlade Miru Cerarju je zato Žalik poslal pismo, v katerem ga prosi za urgentni sestanek.
Mariborskemu županu Andreju Fištravcu je nerazumljivo, zakaj predlagana uredba uzakonja zastarel koncept ravnanja z odpadki, saj med drugim ukazuje obdelavo smeti s pripravo na odlaganje in sežig. Fištravec je prepričan, da je predlog odredbe pravzaprav »kukavičje jajce« oziroma specialni zakon. Njegov izključni namen naj bi bil ustaviti mariborski projekt izgradnje sortirnice.
