Poslanci so s 47 glasovi za in 18 proti sprejeli zakon o tujcih, s katerim so uzakonili zapiranje meje pred begunci. Pri zagovarjanju te rešitve, ki je po prepričanju humanitarcev in večine pravnih strokovnjakov v nasprotju s slovensko ustavo in mednarodnim pravnim redom, sta bili najodločnejši Janševa SDS in Cerarjeva SMC. Večina poslancev SMC je celo podprla predlagano dopolnilo desnice, po katerem za sprejem odločitve o zaprtju meje zadošča absolutna večina (46 poslanskih glasov) in torej ni potrebna podpora dveh tretjin parlamentarcev, kar je sprva kot »varovalko« pred zlorabo oblasti predlagala vlada.
Aplavz predsedniku Brglezu
Da sprememb zakona o tujcih ne bo podprla Združena levica, je bilo vseskozi jasno. Prav opustitev dvotretjinske varovalke pa je po naših informacijah olajšala odločitev poslancem koalicijske Socialne demokracije, ki so novelo zakona prav tako zavrnili. Pridružili so se jim štirje poslanci DeSUS, med njimi nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. »Ko sem poslušala nekatere razprave, me je spreletel srh. Imela sem občutek, da smo v Nemčiji leta 1933. Samo da so bili tedaj na drugi strani Judi, danes pa so begunci,« je svoj glas proti obrazložila Bizjak-Mlakarjeva. Prav tako so tipko proti pritisnili štirje poslanci SMC: Mitja Horvat, Dragan Matić, Izidor Kamal Shaker in predsednik parlamenta Milan Brglez.
»Kot predsednik parlamenta ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši slovensko ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala naša država. Za zakon prav tako ne morem glasovati, ker se bojim, da ta uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi, in ker se zavedam, da bo sprejetje tega zakona imelo nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, Svetu Evrope in Evropski uniji,« je svojo odločitev utemeljil Brglez. In požel glasen aplavz.
Kot je znano, je poskušal predsednik parlamenta z amandmaji, ki jih je pripravil skupaj s pravnimi strokovnjaki, predlagano novelo zakona o tujcih spraviti v ustavne okvire. Vendar v svoji stranki SMC za to ni dobil potrebne podpore oziroma je bila uspešnejša njegova strankarska kolegica, notranja ministrica in predlagateljica sprememb zakona Vesna Györkös Žnidar. Po besedah naših virov iz SMC tudi zato, ker bi podpora Brglezovim predlogom pomenila spremembo koncepta zakona (zapiranje meje), kakršnega sta vlada in premier Miro Cerar že podprla. Sodelovanje z Brglezom bi torej pomenilo nezaupnico vladi in njenemu predsedniku.
Kakšno prihodnost ustvarja Vesna Györkös Žnidar?
Ministrica za notranje zadeve je v razpravi sicer pojasnjevala, da z zakonom ščitijo Slovenijo pred preobremenjenostjo azilnega sistema in pred varnostnimi tveganji. Pa tudi pred »ponudbo« evropske komisije iz leta 2015, da bi Slovenija postala »hotspot«, območje, kjer se zbirajo večje množice migrantov in kjer evropske institucije preverjajo, ali so njihove prošnje za azil primerne ter ali lahko nadaljujejo pot v druge evropske države. Ministrica je napovedala še, da bo ženevska konvencija o pravicah beguncev v prihodnosti deležna revizije. Razumeti je bilo mogoče, da Slovenija z zakonom o tujcih anticipira spremembe, zmanjševanje pravic, do katerih naj bi prišlo v prihodnjih letih na področju begunskega prava.
Ker pravo ne funkcionira na zalogo, pa bi lahko zaradi ustavne spornosti zakona v sedanjem času varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer zakon poslala v presojo ustavnemu sodišču. Zakon namreč ob zapiranju meja v Sloveniji ukinja pravico prositi za azil in uvaja kolektivne izgone. »Varuh človekovih pravic bo zakon natančno preučil in se po poglobljeni analizi odločil, kako bo ravnal glede na pooblastila, ki jih ima,« so nam sporočili iz pisarne Nussdorferjeve.
»Podobno smo ravnali že pri zakonu o obrambi,« so spomnili. Zakon o obrambi, ki je vojakom na meji podelil policijska pooblastila, ki jih lahko, tudi ko ni vojne, uporabijo zoper civiliste, je bil lani za varuhinjo tako sporen, da ga je predala v presojo ustavnemu sodišču. To je sicer ugotovilo, da zakon ustavnopravno ni sporen. »Seveda je treba voditi razumno politiko prihoda tujcev, beguncev in migrantov v Slovenijo in Evropo, vendar vedno z jasno namero, da z ukrepi ne kršimo njihovih temeljnih človekovih pravic, zagotovljenih z ustavo in mednarodnimi pogodbami,« je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dodala varuhinja Nussdorferjeva. »Tudi v Sloveniji bi morali ponuditi zatočišče predvsem tistim, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali mučenjem, zlasti ranljivim skupinam, otrokom, starejšim, invalidom, nosečnicam, bolnim in drugim. Njim moramo ponuditi pomoč, kakor so jo ponudili našim ljudem, ki so v vrtincu prve ali druge svetovne vojne bežali na tuje.«
Kot kaže, pa bodo prvi, ki se bodo sedaj posvetili zakonu o tujcih, državni svetniki. Zbrali naj bi potrebnih osem podpisov pod predlog za odložilni veto. Se pa svetniki zavedajo, da možnosti, da bi državni svet veto tudi izglasoval, tako rekoč ni. »Mislim, da je dobro, da tudi manjšina pove, kaj si misli o tem zakonu,« nam je dejal državni svetnik in sindikalist Branimir Štrukelj, ki zakonu nasprotuje.
