Mladoletnik si je minuli konec tedna na območju Slovenj Gradca med sankanjem poškodoval glavo, je poročala uprava za zaščito in reševanje. V primerjavi z dvema Nemcema je imel najstnik še srečo v nesreči. Turista sta se namreč med sankanjem v Avstriji smrtno ponesrečila.
Avstrijska policija domneva, da se je 33-letni Nemec v nedeljo okoli 22.30 z glavo naprej spustil s sanmi po zaprtem smučišču v smeri urejenega sankališča v avstrijskem vorarlberškem kraju Sankt Gallenkirchen. Po približno sto metrih vožnje ga je zaneslo s proge in je silovito treščil ob skalo. Poskusi oživljanja so bili brezuspešni. Drugo letošnjo smrtno žrtev so avstrijska sankališča terjala v noči na sredo. 23-letnega Nemca je iz neznanega razloga zaneslo s proge v tirolskem kraju Kühtai, nato je trčil v ograjo mostu čez potok. Čeprav je bila ograja zavarovana z blazinami, je bilo trčenje tako silovito, da je sankač poškodbam podlegel na kraju nesreče.
Skoraj vsak deseti s poškodbo glave ali hrbtenice
Nedolžnost sankanja je varljiva. Po prepričanju avstrijskih strokovnjakov je ta zimska zabava dejansko bolj nevarna od smučanja. »Vsako leto se pri sankanju poškoduje približno 1200 ljudi tako hudo, da morajo po zdravniško oskrbo,« je za Kleine Zeitung dejal Klaus Robatsch z oddelka za prometno varnost. Največ je zlomov kosti in udarnin. Pri skoraj vsaki deseti nesreči si sankači poškodujejo glavo ali hrbtenico. »Zato bi morala biti smučarska čelada in očala del standardne opreme tudi pri sankanju,« je prepričan Robatsch. A takšno zaščito nosijo le redki. Kar 84 odstotkov tistih, ki so morali po nesreči na zdravljenje v avstrijske bolnišnice, si pri sankanju ni ustrezno zaščitilo glave.
Takšna brezbrižnost je skrb zbujajoča predvsem zato, ker je kar vsak tretji ponesrečeni sankač mlajši od 14 let. Zato tudi naši strokovnjaki opozarjajo na nujnost, da se otroci čim prej naučijo, kako se s sanmi zavija in zavira. Še bolj tvegani pa so spusti z avtomobilskimi gumami, gumenjaki, plastičnimi vrečkami ali lopatami, skratka z vsem, česar ni mogoče zadovoljivo krmiliti.
Koliko ljudi se v Sloveniji vsako leto poškoduje med sankanjem v naravnem okolju in na urejenih progah, ni mogoče izvedeti. Enotnih statistik namreč ne vodi nihče. »Pri nas teh podatkov nimamo, saj v šifrantu za določitev vzroka poškodbe ni posebne šifre za poškodbo s sanmi,« nam je razložila Sandra Jerebic, predstavnica Splošne bolnišnice Jesenice za odnose z javnostmi.
Tudi v UKC Maribor ne vodijo statistik o sankaških poškodbah, nam je razložil Roman Košir, predstojnik urgentnega centra. Huje poškodovanih sankačev v zadnjem času niso obravnavali. »Pri sankanju so tipične poškodbe okončin, največkrat zvini, včasih zlomi v predelu goleni in gležnja ali zapestja. Včasih so prisotne tudi udarnine telesa ali glave. Več je poškodovanih otrok, ker se seveda več sankajo,« je razložil Košir.
Po spustu na vrečki ostal paraplegik
Pogled v arhive pokaže, da so se tudi v Sloveniji dogajale nesreče s tragičnimi posledicami. Skupina srednješolcev se je 23. februarja 1999 spuščala na polivinilastih vrečah po smučišču Kekec v Kranjski Gori. Osemnajstletni mladenič se je med sankanjem zaletel v klop, od koder ga je odbilo v dva metra oddaljeno prikolico. Pri tem si je tako hudo poškodoval glavo in hrbtenico, da je ostal paraplegik.
Vsekakor pa je avstrijske in slovenske statistike težko primerjati. Naši severni sosedje imajo namreč bistveno večjo in tudi bolj adrenalinsko ponudbo urejenih sankališč. Počitniški center Wildkogelbahnen se denimo ponaša z najdaljšo osvetljeno sankaško progo na svetu, dolga je kar 14 kilometrov. V Stubaitalu je na voljo 12 sankališč, štiri proge pa so osvetljene in obratujejo tudi ponoči. Najdaljše naravno sankališče avstrijske Štajerske je v Schladmingu, V Lieser-Maltatalu pa je najdaljše avstrijsko koroško naravno sankališče. Dolgo je osem kilometrov.
Avstrijski adrenalinski ponudbi so se še najbolj približali na Mariborskem Pohorju. Po koncu nočne smuke, med 21. in 22. uro, so namreč omogočili nočno sankanje in vožnje s pležuhi z vrha Pohorja v dolino po polčetrti kilometer dolgi Čopovi progi. »Pri tem za sankače veljajo iste varnostne zahteve kot za smučarje. Prav tako so takrat na smučišču prisotni naši reševalci in nadzorniki, smučanje in deskanje pa je v času, ki je namenjen spustom s sanmi in pležuhi, prepovedano,« so nam sporočili iz javnega podjetja Marprom, ki upravlja smučišča na Mariborskem Pohorju in Arehu. »Na uradnih sankališčih na Bellevueju in Arehu v letošnji zimski sezoni ni bilo nobene sankaške nesreče. Ločene statistike tovrstnih nesreč v preteklosti nismo vodili, so pa zelo redke – na sankališčih na Bellevueju in Arehu se je v minulih letih zgodilo le nekaj teh primerov oziroma največ ena ali dve nesreči sankačev v sezoni.«
