Novelo je predlagala stranka brez župana v svojih vrstah, podprli so jo tudi poslanci Združene levice, ki prav tako nima župana, spodnesli pa poslanci DeSUS, ki imajo v tem mandatu zgolj enega župana. Da so torej k preobratu pripomogli obupani župani in njihovi protesti, je težko trditi. Slovenska ljudska stranka, ki je v zgodovini Slovenije proizvedla največ županov (med njimi tudi Franca Kanglerja), temu pravi prevlada zdravega razuma.
A bodimo pošteni, tista dva ali trije župani bi si zaslužili trepetati pred odpoklicem. V Sloveniji imamo župana, ki je pregovorno več na sodiščih in bolniški kakor na občini. Imamo župana, ki niza kazenske ovadbe, posle deli brez javnih naročil. Imamo župana, ki ne pelje potrebnih postopkov in se ne zna obnašati primerno funkciji. Imamo pa tudi okoli 200 županov, ki delajo dobro oziroma se trudijo delati vsaj po svojih zmožnostih. Prvim trem, s sodišči domačim in s svojimi pravicami dobro seznanjenim županom, ta institut odpoklica ne bi povzročil pretirane zgage ali čira na želodcu. Tako in tako se nenehno zagovarjajo pred javnostjo in sodišči, občinski delavci pa posle na občini v izrednih razmerah tudi že obvladajo.
Potem pa je tu preostala četa zapriseženih, da bodo delali zgolj v dobro občanov. Ker razlogi za odpoklic župana niso opredeljeni, bodimo ironični: sredi mandata jih zmoti pet nezadovoljnih upokojencev, ker so slišali, da naj bi menda župan ukinil financiranje izbire najboljšega žganja v občini. Hitro dobijo še podporo njegovih političnih nasprotnikov in skupaj z društvom upokojencev takoj zberejo tistih sto potrebnih podpisov za sprožitev postopka odpoklica. Seveda jim ga ne bo uspelo odpoklicati, a župan bo v tem času iskal pravno pomoč, prepričeval ljudi o svojem prav, moral hoditi na lokalno televizijo…
Takšnih scenarijev je še nešteto, nezadovoljnih občanov pa tudi v vsaki občini nekaj. Enemu od slovenskih županov se je letos poleti zaradi nekaj nezadovoljnih občanov zgodil referendum. Zahteval je pol leta priprav in angažiranosti v kampanji. Udeležba na referendumu je bila nizka, pobudniki so izgubili. In rezultat? Šolo krpajo pozimi, ker so zaradi ukvarjanja z referendumom zamudili najboljše poletne mesece. Podobno bi bili v primeru odpoklica »pošteni« župani dve leti mandata oslabljeni, tista dva ali trije »problematični« pa bi se znali s pomočjo svojih podpornikov in populizma zoperstaviti tudi odpoklicu.
Kaj zdaj? Se jih ne bi dalo ustaviti kako drugače in volilcem kako drugače zagotoviti, da bi nesposoben ali neprimeren župan moral zapustiti funkcijo? Ena od rešitev bi bila jasna opredelitev, kdo lahko za takšno funkcijo kandidira in da med kandidati za mesto javnega funkcionarja nimajo kaj iskati pravnomočno obsojeni. Druga je učinkovitejše delo sodišč in organov pregona. S čim imamo opraviti pri županih, za katere je doslej ljudstvo zahtevalo odstop? S sodnimi postopki, s korupcijo, težavami z integriteto…
Naj si dovolim za občine in župane še en bolj bogokleten razmislek oziroma predlog: združevanje občin in s tem povečanje bazena primernih kandidatov, iz katerega bi mogoče lahko našli tudi kompetentnega, nekoruptnega in sposobnega župana. Veste, da je danes vsak desettisoči prebivalec Slovenije župan?
