Žepna vila, kot se imenuje, je predlani zrasla na parceli, ki meri samo nekaj več kot 300 kvadratnih metrov, zato ima zaradi omejenega prostora in gradbenih predpisov izvirno zasnovo. Bivalni prostori in vrt tega 210 kvadratnih metrov velikega domovanja so urejeni v vrhnjem nadstropju hiše in ne v pritličju, kot je to običajno. Končni rezultat je hibrid med modernistično mestno vilo in terasastim stanovanjem z vrtno teraso, ki se odpira na južni del parka.
Po stopnicah do pritličja
Klet je 70 centimetrov nižje od tal okoli vile, v njej pa so garaža za dva avtomobila, kotlovnica in prostori za shranjevanje. Glavni vhod so arhitekti studia Prima uredili v jugozahodnem delu dvignjenega pritličja, ki gleda proti trgovini. Vhodna vrata so umeščena nekaj stopnic nižje od preostalega pritličja, s čimer so dosegli boljšo povezavo med ravnijo ulice in glavnim vhodom.
Spodaj spalni, zgoraj bivalni prostori
V pritličnem delu so sicer urejeni spalni in kopalniški prostori, bivalni pa so v nadstropju, kjer je tudi terasa. Vhod in bivalno nadstropje sta povezana s širokim in odprtim stopniščem, ki ju funkcionalno in vizualno povezuje. Terasa z vrtom, dnevna soba, jedilnica, kuhinja in majhna študijska soba s knjižnico so razporejene kot kolaž različnih prostorov v okviru odprte zasnove te etaže. Da gre za bivalne prostore, priča steklena stena, ki na južni strani povezuje interjer s teraso. Skrbno načrtovana majhna okna uokvirjajo pogled na vse strani vile.
Nadstropje obkroža vertikalni vrt
Površina nadstropja s teraso je manjša kot površina pritličja, zato je okoli fasade vrhnjega dela hiše dovolj prostora za vertikalni vrt, narejen iz jeklenic, ki jih obrašča trta. Na delu, kjer je vrt lahko dostopen, je v bližini kuhinje urejen majhen zeliščni vrt, ob stopnišču pa japonski vrt, ki ga stanovalci lahko občudujejo, ko hodijo po stopnicah med pritličjem in nadstropjem.
Estetika modernističnih vil iz tridesetih let
Zaradi svoje majhnosti je vila večinoma bele barve. Na ulični strani jo prekriva klasična bela kontaktna fasada, ki so jo izbrali zaradi oblike vile, na notranji pa spominja na estetiko modernističnih vil, ki so v Ljubljani in osrednji Evropi zrasle konec tridesetih let prejšnjega stoletja. Hišni vhod je obložen s teracom, ki se v predprostoru nadaljuje z naravnim kamnom, v bivalnih prostorih pa je po tleh položen parket iz tikovine. Iz tikovega lesa so tudi posamezni elementi opaža na sicer belih stenah, belo pa je tudi vgradno pohištvo.
Vir: www.archdaily.com
