Poslanci so po vetu državnega sveta spremenili mnenje in zavrnili novelo zakona o lokalni samoupravi. Ta bi med drugim občanom posamezne občine prinesla možnost, da bi odpoklicali svojega župana, če bi bili z njegovim delom nezadovoljni. Glasovanje glede sprejema zakona je bilo tesno. Proti zakonu je glasovalo 38 poslancev, podprlo ga je 37. Glasovalni jeziček na tehtnici so tokrat z odrekom podpore zakonu obrnili poslanci stranke DeSUS. Obravnavo v državnem zboru je pospremil tudi protest deseterice županov, ki je sejo spremljala z balkona. Poslancem so s tem sporočali, da bi ta institut odpoklica župana zamajal sistem lokalne samouprave.

Bala bi se ga lahko dva ali trije župani

Poslanec SMC  Jani Möderndorfer je v imenu predlagateljev zakona pojasnil, da bi takšen zakon ljudem prinesel tretjo možnost odločanja. Če so do sedaj imeli možnost iti na volitve in referendum, bi lahko po morebitnem sprejemu zakona šli tudi na odpoklic župana. Zanika, da bi odpoklic župana majal lokalno raven. »Odpoklic župana je uveljavljen institut v marsikateri evropski demokratični državi, tudi tam imajo urejeno lokalno samoupravo, in nikjer se ni zamajal sistem lokalne samouprave zaradi instituta odpoklica,« je zatrdil. Iz sedanjega mandata županov sklepa, da bi se tega instituta v Sloveniji trenutno lahko bala zgolj dva ali trije župani.

Podobno mnenje je v razpravi v državnem zboru podal tudi poslanec Združene levice Franc Trček. »V Združeni levici smo prepričani, da institut odpoklica župana ne ogroža stabilnosti lokalne samouprave. Njeno stabilnost ogrožajo župani, ki v sodni dvorani preživijo več časa kot v funkciji župana, in župani, ki imajo za sabo več afer kot uspešnih projektov v občini,« je ponazoril, da se instituta odpoklica večini županov ne bi bilo treba bati. Po padcu zakona pa je tako vsaj do naslednje pobude za sprejem takšnega zakona varna tudi tista peščica županov, ki sta jo izpostavila govornika.

Zmaga županov

Župani so bili povečini drugačnega mnenja od predlagateljev. Po oceni Roberta Smrdelja, predsednika Združenja občin Slovenije, bi se institut odpoklica župana, kot so ga predlagali v Stranki modernega centra (SMC), v 95 odstotkih zlorabljal za politične namene. Dve združenji občin sta zato že pred samim glasovanjem napovedali, da bosta v primeru sprejema zakona vložili zahtevo za ustavno presojo zakona.

Tudi državni svetnik Milan Ozmič je pojasnil, da nasprotovanje državnega sveta zakonu ni izhajalo iz branjenja županske funkcije, temveč iz dejstva, da bo to postala resna motnja, ki bo ogrožala stabilnost delovanja lokalne samouprave in bi občine v času zbiranja podpisov postavila v »mrtvi tek«, v končni fazi pa župana skorajda ne bi bilo mogoče razrešiti. »Sam nimam problema z institutom odpoklica župana, menim pa, da ko gre za takšne strukturne spremembe v našem političnem sistemu, mora to veljati za vse,« pa je prav tako pred glasovanjem dejal mariborski župan Andrej Fištravec in nakazal, da bi po vzoru županov veljalo uzakoniti odpoklic tudi drugih javnih funkcionarjev. Prav iz tega razloga zakona niso podprli v poslanski skupini nepovezanih poslancev, nasprotovali so mu tudi poslanci strank SD, SDS, NSi in na koncu tudi vsi poslanci stranke DeSUS, ki so se glasovanja udeležili.