Vera Menchik, dama v moškem svetu

Vera Menchik se je rodila v Moskvi leta 1906, Čehu in Angležinji, ki sta takrat službovala v Rusiji. Njeno otroštvo je zaznamovala revolucija, ki je družini vzela imetje. Zakon je razpadel in Vera se je z materjo in sestro leta 1921 preselila v Hastings. Tam se je morala najprej naučiti angleščine. Nato pa je dobila pravega trenerja: velikega madžarskega šahovskega mojstra Gezo Maroczyja. Ta je pri njej odkril sijajen občutek za pozicijsko igro. Še istega leta, 1923, je prvič nastopila v eni od skupin božičnega turnirja v Hastingsu. Po dveh letih nastopov je v dvoboju že premagala najboljšo angleško šahistko Edith Price. Prava priložnost pa je prišla leta 1927, ko je bilo v Londonu prvo žensko svetovno prvenstvo. Menchikova je nastopila pod zastavo Češkoslovaške in enajstim nasprotnicam oddala samo en remi. Postala je prva svetovna prvakinja in šah je bil zdaj njen poklic. Vera je zmagala tudi na naslednjih šestih svetovnih prvenstvih, vse do leta 1939, dvakrat pa je naslov zanesljivo ubranila v dvobojih z Nemko Sonjo Graf, ki je v tridesetih tudi stopila na trnovo poklicno šahovsko pot. Kot prva dama šaha je Menchikova redno uspešno igrala na prestižnem turnirju v Hastingsu, dobila pa je tudi vabila na nekaj velikih turnirjev v tridesetih. Ni bilo lahko: orala je ledino, kajti ženska med mojstri je večkrat izzvala posmeh. Ta pa je marsikoga minil; njena najbolj znana žrtev je bil Max Euwe, ki je nekaj let pozneje postal svetovni prvak.

Leta 1937 se je Vera poročila s precej starejšim vdovcem večkratne angleške prvakinje Agnes Stevenson. Odtlej je nastopala pod britansko zastavo. Po moževi smrti je vojno preživljala v Londonu, skupaj z materjo in sestro. Skupaj so bile tudi, ko je na London padla ena nemških povračilnih bomb, nekaj tednov po izkrcanju zaveznikov v Normandiji. Tako kot njen sodobnik Aljehin je ostala na prestolu do smrti. Tu je partija iz zadnjega dvoboja za naslov: