ZDA so odstopile od prostotrgovinskega sporazuma z 12 pacifiškimi državami (TPP), ki ga sicer še niso ratificirale. Donald Trump je tako uresničil svojo napoved, da se bo odrekel sporazumu, ki ga razume kot škodljivega za ustvarjanje novih delovnih mest v Ameriki. S tem je padel prvi večji mednarodni trgovinski sporazum, ki so ga podpisale ZDA v času Obamove administracije.
Po oceni dr. Marjana Svetličiča, profesorja ekonomije, se je Trump sporazuma z državami, meječimi na Pacifik (Japonska, Malezija, Vietnam, Singapur, Brunej, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Mehika, Čile in Peru) odpovedal zato, ker v mednarodni trgovini vidi ničelno vsoto. »Zmotno misli, da bo to vrnilo delovna mesta v ZDA. Tista, ki jih opravljajo v manj razvitem delu Azije, so se tja preselila nepovratno. So nizko plačana in jih Američani, četudi bi se vrnila, ne bi želeli opravljati.«
Namesto da bi Trump Ameriki z odpovedjo TPP priskrbel več delovnih mest, bo po oceni Svetličiča učinek nasproten, saj bo nesodelovanje zmanjšalo možnost ameriškega izvoza v preostale podpisnice TPP, s tem pa bo prišlo tudi do nižje produktivnosti v ZDA, ker se bo cenejši uvoz nadomeščal z dražjimi domačimi izdelki. »Najbolj bodo prizadeti najrevnejši Američani, ki kupujejo cenene uvozne izdelke. Končni učinek je, da bodo Trumpovi volilci, ki mislijo, da so zmagali, pravzaprav poraženci volitev,« je opozoril Svetličič.
TTIP bo zamrznjen
Trump želi mednarodne trgovinske sporazume, v katerih sodelujejo ZDA, večinoma nadomestiti z dvostranskimi. O usodi prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA (TTIP) se še ni dokončno izrekel. Dogovora pogajalcem z obeh strani Atlantika ni uspelo dokončati pred koncem Obamovega mandata. Komisarka za mednarodno trgovino Cecilia Malmström je včeraj dejala, da bo izvolitev Trumpa verjetno za nekaj časa zamrznila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA. »Čeprav so ZDA naš najpomembnejši in nujen partner, je svet večji od le ene države. Ne glede na Trumpa imamo dolg seznam drugih držav, ki so pripravljene z EU skleniti dogovore. Pripravlja se 20 drugih trgovinskih sporazumov,« je dejala. Sprememb si novi ameriški predsednik želi sicer tudi pri prostotrgovinskem sporazumu držav Severne Amerike (Nafta).
Odprta vrata Kitajski
Z umikom ZDA iz TPP se je krepko zamajalo ravnotežje na pacifiškem območju, kjer se zdaj preostale podpisnice sporazuma šele odločajo, kako naprej. Svetličič meni, da je zelo verjetno, da bodo poskušale obdržati sporazum tudi brez ZDA, kot sta že napovedali Avstralija in Nova Zelandija, zato pa je japonski premier Šinzo Abe pred časom ocenjeval, da bi bil TPP brez ZDA nesmiseln.
»Umik ZDA od sporazuma je velika izguba. Toda ne bomo se mu preprosto odpovedali,« je dejal avstralski premier Malcolm Turnbull. Novozelandski premier Bill English pa je ocenil, da ZDA z umikom prepuščajo vpliv Kitajski ter da bi se regionalni fokus držav lahko obrnil k alternativnim trgovinskim sporazumom, če ne bo obstajala politična volja za nadaljevanje TPP.
Turnbull je omenil možnost, da bi se sporazumu pridružila tudi Kitajska. Vendar so se v Pekingu, kjer so se še pred ameriškim odstopom od TPP zavzemali za sklenitev konkurenčnega prostotrgovinskega sporazuma na azijsko-pacifiškem območju, včeraj izognili napovedi, ali si sedaj želijo pristopiti k TPP. »Vakuum, ki ga je odprl Trump, odpira prostor za krepitev vloge Kitajske, morda celo Rusije. S tem pa se tudi krha 'skriti' namen TPP: okrepiti vlogo ZDA v Aziji in oslabiti vlogo Kitajske,« meni Svetličič.
