Na videz se sicer zdi hranjenje potepuških mačk in mestnih ptic nekaj, kar bi počele postarana Brigitte Bardot ali upokojene profesorice biologije, toda Slovenci po svetu slovimo kot narod, ki je čisto usekan na naravo, k čemur spada tudi skrb za živali. Zato je prepoved hranjena živali v Ljubljani skorajda v nasprotju z narodno bitjo.
Še več – prepoved je lepotna napaka koncepta zelenega mesta, s katerim se tako radi hvalijo mestni veljaki. Zeleno mesto niso le za promet zaprte avenije, električni avtomobilčki, grajski vinograd in pivovarniško sponzorirana parkirišča za kolesa. Hudič je, ker se življenje zelenega mesta v resnici skriva v podrobnostih, kjer odkrijemo kar nekaj napak.
Le en primer: deljenje avtomobila, ta fini zeleni urbani trend, ko si dva ali trije skupaj kupijo avtomobil in ga skupno tudi uporabljajo. Nerodno je le, da na parkirne cone razdeljena Ljubljana ne predvideva opcije, da bi lahko vsak od teh skupnih lastnikov dobil dovolilnico za parkiranje. V res zelenem mestu, ki si prizadeva zmanjšati število avtomobilov, bi bile dovolilnice vezane na lokacijo stanovanja, in ne na lastništvo avtomobila, kar bi pomenilo, da bi nekdo, ki noče imeti avtomobila, tega lahko po potrebi najel, ne da bi mu bilo treba pred stanovanjem vsako uro na parkomat.
Če se vrnemo k pticam in mačkam. Rim je slaven tudi zaradi svoje kolonije mačk ob Koloseju, v Ljubljani pa mestno Društvo za zaščito živali skriva lokacije, kjer hranijo mačke. Še pred nekaj leti so po parkih in obrežjih pozimi visele krmilnice za ptice, zdaj po njih patruljirajo iskalci kršitev. Kajti če ste mislili, da je odlok o prepovedi hranjenja živali ostal le na papirju, se motite. Od avgusta 2015, ko so ga sprejeli, pa do danes so izrekli štiri globe zaradi hranjenja živali na javnih zelenih površinah in dva opomina.
Ergo – naslednjič, ko boste kot milosrčen Slovenec po snegu v mestni park nesli jabolko za ptice, se le ozrite naokoli, a ne iščite črnega kosa, ki čaka na vaš dar, temveč čuvaja, ki čaka na vaš denar.
