Seznam programov za zmanjševanje škode zaradi mamil, ki jih v okviru socialnega varstva in varovanja zdravja občanov sofinancira Mestna občina Ljubljana, je dolg. V Ljubljani deluje več dnevnih centrov, od leta 2003 tudi prvo slovensko zavetišče za brezdomne uporabnice in uporabnike nedovoljenih mamil, a lansko dogajanje na Taboru je pokazalo, da so nujni ustreznejši odgovori na potrebe odvisnikov.
Ko je občina začela urejati parkirišče nasproti Zdravstvenega doma Center na Metelkovi ulici, se je namreč skupina več deset odvisnikov izza zidu preselila v bližnji park Tabor. Po jesenski ohladitvi so se razkropili, a pričakovati je, da se bodo spomladi vrnili v okolico metadonske ambulante. »Gre za še zelo aktivne uživalce mamil in alkohola, ki se kljub našim pozivom ne vključujejo v obstoječe dnevne centre, saj je tam prepovedano uživanje mamil in pitje alkohola. Zanje je treba predvideti drugačne programe, ki jih v tujini že imajo, da jih umaknejo z ulice,« pove Borut Bah, predsednik Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, v katerem si že leta prizadevajo za odprtje varne sobe za injiciranje mamil.
Tik pred odprtjem dodatna pojasnila
V vedno več zahodnoevropskih državah uspešno rešujejo problem vidne uporabe mamil tako, da jo preselijo v nadzorovan in sterilen prostor, kjer je tudi medicinsko osebje. »Tako se na eni strani zmanjša škoda z vidika stroškov javnega zdravstva in na drugi strani škoda, povezana z uporabo mamil na javnih prostorih. Manj je prenašanja bolezni, manj predoziranj, manj injekcijskih igel leži okoli in manj je nevarnosti za prenos okužb med splošno populacijo, nekoliko pa se poveča obiskanost višjepražnih programov,« Bah našteje pozitivne rezultate iz tujine. Zaradi teh narašča tudi javna podpora varni sobi. Rešitvi so naklonjeni v četrtni skupnosti Center, pobude prihajajo iz svetniških skupin, deloma tudi iz lokalnih skupnosti, kjer so v stiku z odvisniki.
»Po našem mnenju je spet idealen čas, da bi se ta program uresničil, čeprav bi ga morali začeti že sredi devetdesetih,« pravijo v Društvu Stigma, ki so ga leta 2015 izbrali za izvajanje pilotnega projekta. Takrat je namreč tudi ministrstvo za zdravje spoznalo, da se je v Ljubljani razvila tako imenovana odprta scena. Objavili so javni razpis in Stigmi podelili polovico od predvidenih 80.000 evrov, kolikor stane šestmesečno zdravljenje enega bolnika s hepatitisom C. To je bistveno manj denarja za dvoletni projekt, zato so ga morali v Stigmi prilagodili tako, da bi bila varna soba poskusno odprta pol leta.
Marca lani smo bili tako v Ljubljani že čisto pred tem, da (vsaj poskusno) začne delovati prva slovenska varna soba. V Stigmi so dobili državni blagoslov, sredstva, zaposlili diplomiranega zdravstvenika, si ogledali varne sobe v tujini in začeli urejati prostor v dnevnem centru v Župančičevi jami. Potem pa se je ustavilo. Komisija za drogo je zahtevala, naj projekt še enkrat preveri komisija za medicinsko etiko, ki prav tako deluje v okviru ministrstva za zdravje.
Strah pred odgovornostjo
»Pol leta, ko bi morala biti varna soba poskusno odprta, smo izgubili zaradi odločanja o tem, kaj bi z njo naredili. Februarja smo oddali vlogo, osem mesecev pozneje pa so nas pozvali, naj odgovorimo na dodatna vprašanja,« je razočaran Bah. Še bolj pa so s sodelavci negativno presenečeni zaradi vprašanj: »Večna skrb oblasti je, kdo bi odgovarjal, če bi se nekdo v varni sobi drogiral, potem pa recimo sedel v avto in povzročil nesrečo. Kdo pa odgovarja za ljudi, ki hodijo v metadonske ambulante in se odpeljejo z avtomobilom? Vsak človek, ki se odloči za mamila, je sam odgovoren za svoja dejanja, program varne sobe samo pokuša zmanjšati škodo, ki je s tem povezana.«
Zdaj projekt znova čaka na odgovor etične komisije. K pozitivnemu razpletu bi gotovo lahko pripomogla podpora Mestne občine Ljubljana, a te kljub pobudam občanov ni. Zanjo celo varna soba in dnevni center nista združljiva, čeprav je v tujini to večinoma povezana celota. Prepričani so, da bi bilo glede na kazenski zakonik izvajanje tovrstnega programa zunaj javnega zdravstva nezakonito. »Vsekakor je treba način, obseg, sredstva in pravila delovanja varne sobe določiti na državni ravni,« poudarjajo na občini, ki bo leta 2018 gradila novo metadonsko ambulanto na Metelkovi ulici.
A kar okoli 80 odstotkov uporabnikov mamil, ki v Stigmi menjajo injekcijske igle, je vključenih tudi v metadonski program, kar pomeni, da še vedno posegajo po prepovedanih mamilih. Raziskovalni del projekta varne sobe je tudi potrdil, da več kot polovica uporabnikov, ko imajo krizo, mamila jemlje tudi na javnih prostorih, po straniščih, v grmovju, v lokalih. Večinoma v središču mesta in v okolici Metelkove ulice, kar vedno bolj kliče po varni sobi prav na tem območju.
